13.4 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Prvič razkrite povezave med sodniki Evropskega sodišča za človekove pravice in Soroševimi nevladnimi organizacijami

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) na podlagi svojih razsodb in standardov spoštovanja človekovih pravic, ki jih zagovarja, uživa velik sloves, toda zaskrbljujoče je poročilo Evropskega centra za pravo in pravičnost (European centre for law and justice – ECLJ), v katerem raziskovalci ugotavljajo obstoj povezav med sodniki in nevladnimi organizacijami, ki so povezane s fundacijo Open Society Fundation v rokah Georga Sorosa. 

Med omenjenimi organizacijami sta se znašli tudi Amnesty International in Helsinki Committees for Human Rights. Med leti 2009–2019 so navedli 22 sodnikov od 100, ki so pred začetkom opravljanja sodniškega mandata sodelovali z različnimi nevladnimi organizacijami (svetovanje, opravljanje administrativnih nalog, pripravništva), kasneje pa odločali o pritožbah na ESŠP, kjer so bile te iste nevladne organizacije udeležene.

Na seznam bi lahko po poročanju Domovine dodali še 7 drugih sodnikov, a je pri teh za razliko od prej omenjenih 22 vidna manj jasna in formalna povezava z nevladniki. Iz poročila je razvidno tudi ime aktualnega slovenskega sodnika na ESČP dr. Marka Bošnjaka, kateremu ECLJ očita sodelovanje z Mirovnim inštitutom pri projektu, ki je bil sofinanciran s strani Open Society Fundation.

V majhnih državah je še posebej vidna povezanost
Še posebej so povezave vidne v majhnih državah, kjer so določeni strokovnjaki v nevladnih organizacijah, katerih večina je povezana s Sorosovimi organizacijami, pričeli svojo karierno pot. Med državami so tako omenjene: Hrvaška, Albanija, Bosna in Hercegovina, Madžarska, Bolgarija, Romunija in Latvija. Posebej je izpostavljen primer Albanije, ki je v izvolitev na ESČP umestila imena treh pravnikov, od katerih sta bila dva celo vodji Sorosove Open Society Fundation. Seveda je bil izvoljen eden izmed zadnje dvojice. Tudi v primeru zadnjih dveh sodnikov iz Latvije sta bila oba tesno povezana s Pravno fakulteto v Rigi, ki pa jo je ustanovila fundacija kontroverznega milijarderja.

Od leta 2009 je v kar 88 primerih na sodišču odločal sodnik, ki je z nevladnimi organizacijami, o katerih je odločal, predhodno že sodeloval. Le v dvanajstih primerih se je posamezni sodnik zaradi povezav z nevladno organizacijo izločil.

Problematično je, da se je s smernicami za predlaganje kandidatov še povečala moč nevladnih organizacij, te se lahko namreč vpletejo v interveniranje v vseh fazah postopka. Posameznike lahko povabijo h kandidaturi, pri čemer ne smemo pozabiti na njihovo vpletanje pri samem imenovanju izbranca. Seveda ni potrebno posebej poudarjati, da so še posebej uspešne pri vpletanju v primere, kjer so v igri: spoštovanje LGBT pravic, azilna politika  in uveljavljenje pravic s področja nadomestnih materinstev in posvojitev.

Hana Murn/Nova24TV

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine