Piše: Bogdan Sajovic
V soboto je prišlo v središču mehiške prestolnice do demonstracij proti predsednici Claudii Sheinbaum in vladajoči stranki Morena. Proteste je organiziralo gibanje »Generacija Z Mehika.«
To mladinsko gibanje, ki se opisuje kot nestrankarsko in osredotočeno na državljanski realizem, se je mobiliziralo proti razširjenemu kriminalu, korupciji in pasivnosti vlade v boju proti mamilarskih kartelom. Še več, protestniki obtožujejo vladajočo stranko, da je s karteli tudi neposredno povezana.
Sobotne proteste je sicer sprožil odmevni atentat na župana Uruapana Carlosa Manza 1. novembra 2025 med javnim dogodkom ob dnevu mrtvih v zvezni državi Michoacán. Manza, nekdanjega člana vladajoče stranke Morena, ki se je ločil od stranke, da bi vodil protikartelno križarsko vojno, so ustrelili pred množico, kar je spodbudilo široko ogorčenje zaradi vpliva kartelov na politiko in državnih pomanjkljivosti pri zaščiti osebnosti, ki se borijo proti kriminalu.
Pohod v Mexico Cityju je privabil udeležence iz različnih starostnih skupin, vključno s starejšimi podporniki opozicije in Manzovimi privrženci, ki so nosili simbolične slamnate klobuke. Bil je del sočasnih shodov v več kot 50 mestih po Mehiki, pa tudi v ZDA, Kanadi, na Nizozemskem in v Nemčiji. Demonstranti so skandirali slogane, kot so »Ven, Morena!« (ki je bil usmerjen proti stranki predsednice Claudie Sheinbaum), »Carlos ni umrl, vlada ga je ubila« in »Nismo ne levičarji ne desničarji, smo generacija, ki se je naveličala sklanjati glave.« V manifestu, ki je bil v obtoku, je bilo opisanih 12 zahtev, vključno z mehanizmi za odpoklic uradnikov, ki jih vodijo državljani, neposrednimi volitvami za nadomestne položaje, prepovedjo strankarskega vmešavanja v odpoklice, okrepitvijo neodvisnih institucij in pravosodnimi reformami za boj proti korupciji.
Protest se je začel mirno, nato pa je prerasel v spopade v bližini predsedniške rezidence. Majhna skupina demonstrantov je podrla varnostne ovire, zaradi česar je policija uporabila solzivec, palice in ščite. Protestniki so se odzvali z metanjem kamenja in poskusi preboja linij, kar je povzročilo ure spopadov. Posnetki so pokazali, kako je policija brcala in udarjala protestnike na tleh, vključno z novinarji.
Po uradnih poročilih je bilo poškodovanih je bilo najmanj 120 ljudi, dvajset demonstrantov pa so aretirali. Tudi v Guadalajari je prišlo do spopadov, aretiranih je bilo 47 ljudi, vsaj ducat pa ranjenih.
Predsednica Sheinbaum je desničarske opozicijske stranke obtožila financiranja protestov in uporabe botov na družbenih omrežjih za napihovanje udeležbe, češ da je bilo gibanje infiltrirano. In seveda razglasila protestnike za nasilneže.
Kar je precej hinavsko, saj stranko Morena opozicija obtožuje paktiranja s pravimi nasilneži, mehiškimi narko karteli.
Južnoameriška levica ima sicer dolgo tradicijo sodelovanja z narkotrafikanti, ki segajo še v čase Pabla Escobarja v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Tradicijo je nadaljevala tudi nova južnoameriška levica zbrana v Forumu Sao Paulo ,o čemer smo pisali tudi v Demokraciji. In stranka Morena je del te nove ameriške levice.
Nasprotniki trdijo, da gre prav povezanosti z narkokarteli pripisati meteorski vzpon Morene v zadnjem desetletju. Trdijo, da so karteli z orožjem in denarjem pritiskali na volivce, medije, volilne komisije in protikandidate ter tako omogočili Moreni vzpon na oblast. V zahvalo pa je Morena že pod prejšnjim predsednikom Obradorjem opustila že tako precej ohlapen boj proti kartelom.
Tega mnenja je tudi mehiška senatorka Lilly Tellez, ki je tako kot nedavno umorjeni Manza začela politično kariero v stranki Morena, a kmalu nato prestopila k opoziciji in postala ena najbolj odločnih kritik Morene. Tellezova je nedavno nastopila tudi na ameriški televizijski mreži Fox News in nanizala vrsto hudih obtožb na račun Morene insplošnega stanja v Mehiki. Predsednico Sheinbaumovo je obtožila, da dela za kartele, da je bila financirana z denarjem kartelov, tako kot je bila financirana celotna stranka Morena in da obstaja cela skupina mehiških politikov, označenih kot »narko politiki«. Le ti imajo dogovor z karteli, da bo država ne samo mižala, pač pa kar ščitila poslovanje kartelov, zaradi česar je Mehika v bistvu »narko država«. Dejala je še, da se Mehičani se bojijo zavezništva med mehiško vlado in karteli in si želijo pomoči ZDA v boju s karteli in njihovimi zavezniki v vladi.
Tellezova je ponovno nastopila na ameriški televiziji in pravi, da ji zdaj grozi zapor, ker je spregovorila. »Predsednica mi je zagrozila, da bo proti meni sprožila kazenski pregon, da me bo spravila iz senata in me spravila v zapor zaradi tega, kar sem izjavila za Fox News,« je dejala senatorka.
