Vračanje tujih borcev iz Sirije in Iraka, kjer so se borili na strani islamskih skrajnežev, predstavlja velik izziv za vse države Evropske unije. Pri tem je pomembno sodelovanje pravosodnih organov držav članic, ki ga omogoča Evropska agencija za pravosodno sodelovanje Eurojust. V okviru tega ima velik pomen izmenjava informacij.
“Vračanje ljudi, ki so se borili v Siriji ali Iraku na strani teroristov, ne zadeva samo Francije ali Belgije, ampak ves svet,” je na novinarski konferenci ob robu srečanja strokovnjakov iz posameznih držav članic za področje boja proti terorizmu ta teden v Haagu povedal francoski tožilec Francois Molins.
Kot je v poročilu o terorizmu za leto 2017 zapisal Evropski policijski urad Europol, se je v Sirijo in Irak odpravilo 5000 Evropejcev, pri čemer se jih je leta 2017 v vrstah teroristov borilo še okoli 2500. Približno 1000 jih je bilo ubitih, okoli 1500 pa se jih je vrnilo v Evropo.
Molins je poudaril, da države ne morejo več ukrepati vsaka posebej, ampak je potreben globalen pristop. Pri tem lahko ključno vlogo odigra sodelovanje pravosodnih organov v okviru Eurojusta, v katerem je vseh 28 članic EU, sodelujejo pa tudi z okoli 50 tretjimi državami.
Pri soočanju z vračanjem tujih borcev in drugih izzivih, povezanih s terorizmom, je pomembna izmenjava informacij med državami v okviru te agencije s sedežem v Haagu, ki se ukvarja s čezmejnim kriminalom. Izmenjava je bila vzpostavljena že z odločitvijo Sveta EU leta 2005, vendar tega ne izvajajo vse članice.
Pravosodni ministri Francije, Belgije, Nemčije in Španije so se tako ta teden zavzeli za oblikovanje evropskega pravosodnega registra, v katerem bi bili zbrani podatki o aktualnih preiskavah in obsodbah terorističnih dejanj, zanj pa bi skrbel Eurojust.
Ukrepanje držav in delovanje agencije bi lahko bilo s tem po besedah francoskega tožilca, ki je vodil preiskavo terorističnih napadov v Parizu novembra 2015, bolj proaktivno.
Za okrepitev sodelovanja, tudi v okviru registra, se je zavzel tudi belgijski tožilec Frederic Van Leeuw, ki je vodil preiskavo napadov v Bruslju marca 2016. Ob tem je sicer izpostavil, da veliko grožnjo predstavljajo tudi domači teroristi, torej tisti, ki niso odšli v Sirijo ali Irak, ampak so se radikalizirali doma. Ob tem tudi Europol v svojem poročilu ugotavlja, da so lani večino napadov v EU izvedli domači teroristi.
Eurojust med drugim omogoča vzpostavitev skupnih preiskovalnih skupin. Gre za enotno ekipo državnih tožilcev in preiskovalcev dveh ali več držav EU. Tovrstne skupine, v okviru katerih je možna neposredna izmenjava informacij in dokazov, olajšajo tako preiskavo kot pregon različnih čezmejnih kaznivih dejanj.
Takšno skupino sta denimo Francija in Belgija oblikovali kmalu po pariških napadih, pozneje pa sta se pridružila še Eurojust in Europol. Sodelovalo je še 14 drugih članic EU in ZDA. Napade so v okviru agencije povezali z drugimi terorističnimi primeri, posledično pa so aretirali dva osumljenca v Avstriji in enega v Nemčiji. Vse tri so uspešno predali francoskim oblastem.
Poleg tega Eurojust omogoča koordinacijska srečanja, na katerih se sestanejo predstavniki pravosodnih organov in usklajujejo preiskave. Usklajevanje preiskav pa agencija v realnem času olajšuje tudi s svojim koordinacijskim centrom v Haagu. Nudijo sicer tako operativno kot finančno podporo skupnim aktivnostim pravosodnih organov.
Pri boju proti različnim oblikam čezmejnega kriminala, s katerim se ukvarja Eurojust, je pomembno sodelovanje z Europolom, ki usklajuje sodelovanje policij posameznih držav. Na področju terorizma ima v Europolu osrednjo vlogo Evropski protiteroristični center. Kot so pojasnili skupini evropskih novinarjev na obisku v Haagu, je vloga tega centra operativna podpora operacijam v državah članicah. Poleg tega center omogoča izmenjavo informacij, sodeluje pri odkrivanju financiranja terorizma, ima pa tudi posebno enoto za boj proti teroristični propagandi na spletu.
Slednja še vedno obsega pomemben del pri novačenju, radikalizaciji ter zbiranju sredstev, urad ugotavlja v svojem poročilu za lani. Porazi, ki jih je skrajna skupina Islamska država lani doživela na terenu, so prizadeli tudi njene zmogljivosti na področju medijskega poročanja. Glede družabnih omrežij so medtem ugotovili, da so se simpatizerji IS na aplikaciji za pošiljanje sporočil Telegram preselili iz javnih v zasebne in zaprte skupine. Facebook in Twitter je večina za Telegram zamenjala že predlani.
Kot je ob robu srečanja strokovnjakov za STA pojasnil slovenski nacionalni predstavnik pri Eurojustu Boštjan Škrlec, je za Slovenijo, kljub temu da ni velike teroristične grožnje, pomembno, da sodeluje v izmenjavi izkušenj z drugimi državami.
Pomembno je, da so predstavniki specializiranega državnega tožilstva, ki je pristojno za pregon kaznivih dejanj s področja terorizma, vpeti v ta mednarodni krog. Če se namreč zgodi napad ali pa v Sloveniji najdejo pripadnika teroristične organizacije, bo treba relativno hitro reagirati. Treba se bo odzvati v sodelovanju z drugimi državami, saj ima terorizem skoraj vedno mednarodne komponente, je pojasnil.
Slovenija sicer v agenciji pogosteje sodeluje v naboru kaznivih dejanj, ki so običajna tudi drugod po EU. To so gospodarska kazniva dejanja, gospodarske in običajne goljufije, organizirani kriminal in trgovina z ljudmi.
