Danes mineva pet let od referenduma, na katerem je večina prebivalcev ukrajinskega polotoka Krim podprla priključitev k Rusiji. Čeprav mednarodna skupnost tega ni priznala, se je priključitev izvedla že dva dni kasneje. Odnosi med Moskvo in Zahodom so se nato močno zaostrili, dodatno pa se je zapletla tudi ukrajinska kriza.
Konec leta 2013 in v začetku leta 2014 so v Kijevu po odločitvi proruskega predsednika Viktorja Janukoviča, da ustavi pogajanja o sporazumu o okrepitvi odnosov z EU in se na drugi strani bolj obrne k Rusiji, izbruhnili množični protesti. Po več tednih protestov, ki so postali tudi krvavi, je Janukovič pobegnil v Rusijo, oblast v Kijevu pa je prevzela prozahodno usmerjena opozicija.
A na vzhodu države se proruski podporniki Janukoviča s tem niso strinjali. Najprej so se zaostrile razmere na polotoku Krim. Tamkajšnji etnični Rusi so ruskega predsednika Vladimirja Putina pozvali, naj jih zaščiti pred ukrajinskimi nacionalisti, kar je ta tudi uslišal. 16. marca 2014 so na polotoku izvedli referendum, na katerem je po podatkih oblasti 97 odstotkov prebivalcev glasovalo za priključitev k Rusiji. To je Putin dva dni kasneje tudi udejanjil s podpisom pogodbe s proruskimi separatisti.
Na vzhodu Ukrajine so kmalu zatem izbruhnili oboroženi spopadi med proruskimi skrajneži in ukrajinsko vojsko, v katerih je doslej umrlo okoli 13.000 ljudi. Separatisti v Donecku in Lugansku pa so maja po mednarodno nepriznanih referendumih razglasili svoji republiki, ki ju je priznala le Rusija.
Zahod referenduma in priključitve polotoka ne priznava, zaradi česar so tako Evropska unija kot ZDA uvedle gospodarske sankcije proti Rusiji, ki so jih nato še nekajkrat razširile, nazadnje v petek. Za več kot 160 posameznikov in več kot 40 pravnih oseb velja prepoved potovanj in zamrznitev premoženja.
V Rusiji si s tem očitno ne belijo glave. Ta konec tedna načrtujejo tudi slovesno obeležitev obletnice vrnitve Krima “domov”. Slovesnosti po vsej Rusiji bodo potekale do ponedeljka, napovedujejo v Moskvi.