1.6 C
Ljubljana
sreda, 18 decembra, 2024

Pogovori o prepovedi dobave ruske nafte v EU bi se lahko zavlekli do konca maja

Piše: Andrej Potokar

Ambiciozen predlog za prepoved uvoza vse ruske nafte na trg Evropske unije ostaja v pogajanjih, saj več držav članic trdi, da bo hitra zamenjava energentov povzročila gospodarski kaos.

Po več kot tednu dni intenzivnih razprav dogovora še vedno ni na vidiku.

Upanje, da bo mogoče doseči preboj med vikendom ali celo na ponedeljkovem srečanju ministrov za zunanje zadeve je majhno.

Diplomati so za Euronews povedali, da se bodo pogovori predvidoma zavlekli in bi se lahko zavlekli vse do izrednega vrha EU, ki naj bi potekal 30. in 31. maja na katerem bi lahko našli politično rešitev na najvišji ravni.

Glavna sporna točka ostaja časovni okvir, ki ga je predvidela Evropska komisija: Postopna opustitev vse ruske nafte v šestih mesecih in vseh rafiniranih naftnih proizvodov do konca leta.

Ukrep bo veljal tako za nafto, ki se pretaka po morju, kot tudi za nafto, ki se pretaka po cevovodih.

To je skupino treh celinskih držav – Madžarsko, Slovaško in Češko – postavilo v težavno situacijo: Te tri države so fizično povezane s plinovodom Družba, ki ga upravlja Rusija in večino zalog pridobivajo iz tega ogromnega cevovoda.

Madžarska in Slovaška sta si sprva prizadevali za prilagojeno podaljšanje embarga do decembra 2024, medtem ko je Češka zahtevala junij 2024, ko naj bi bila priključena na Transalpinski naftovod.

Bolgarija, ki ima dostop do morja se je pridružila skeptični skupini in zaprosila za podobno izjemo. Vlada trdi, da naftna rafinerija v Burgasu, ki je v lasti ruske energetske multinacionalke LUKOIL ne bi mogla v celoti delovati brez ruske nafte.

Za EU je uvedba embarga, ki velja za eno od zadnjih možnosti za omejitev zmožnosti Kremlja, da financira invazijo na Ukrajino zelo pomembna saj prejšnje sankcije niso povzročile potrebne gospodarske bolečine, da bi Vladimirja Putina prisilile k ukrepanju.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v začetku tega tedna odletela v Budimpešto in se sestala z madžarskim predsednikom vlade Viktorjem Orbanom, da bi odpravila razlike in dosegla dogovor. Vendar je von der Leyenova srečanje zapustila praznih rok in dejala, da je “potrebno nadaljnje delo”.

Madžarska je od takrat še okrepila svoje nasprotovanje. V intervjuju za španski časnik El País je zunanji minister Péter Szijjártó dejal, da bo energetski prehod trajal več kot pet let in bo zahteval od 500 do 550 milijonov evrov, poleg 200 milijonov evrov za povečanje zmogljivosti plinovoda Adria.

“Predsednici Evropske komisije smo povedali, da je njihov predlog za nas problematičen. Ne moremo glasovati za, če ne bo ponujena rešitev,” je dejal Szijjártó.

“Do zdaj ni bil predstavljen noben tak načrt. Racionalno bi bilo, če bi prepoved uvoza ruske nafte veljala tudi za pošiljke po morju. Vendar pa bi bilo treba iz tega pravila izvzeti dobave po cevovodih.”

Četudi večina sodov ruske nafte v blok prispe prek pristanišč, bi izvzetje dobav po cevovodih iz embarga odprlo precejšnjo vrzel v kolektivnem ukrepu in Moskvi ponudilo neomejeno pot za nadaljnje črpanje dobička na evropskem trgu.

Uradnik iz ene od držav, ki je ostro usmerjena je za Euronews povedal, da izjeme niso “dobra zamisel”, da predstavljajo “grožnjo pravilom konkurence” in da jih morajo spremljati dodatni davki in prepoved prodaje ruske nafte v druge države.

Komisija je dejala, da je pripravljena na pogajanja o daljših časovnih okvirih in “pragmatičnih rešitvah” za države v “zelo posebnih” razmerah, vendar je doslej zavrnila, da bi iz predlaganega embarga izvzela oskrbo po naftovodih.

Sankcije EU mora soglasno odobriti vseh 27 držav članic. To pomeni, da lahko skupina štirih držav zadrži končno odločitev toliko časa, kolikor se jim zdi potrebno, da si zagotovijo izvzetja.

Pogajanja potekajo na politični in tehnični ravni, v njih pa sodelujejo nacionalni predstavniki, francosko predsedstvo Sveta EU in Komisija.

Predsednica von der Leyenova še ni opravila video klica z “regionalnimi partnerji”, ki ga je napovedala v ponedeljek. Klic naj bi potekal v torek, vendar je bil prestavljen za nedoločen čas.

“Ta [videoklic] bomo sklicali, ko bomo menili, da so rešitve, ki jih bomo našli dovolj zrele, da bodo o njih razpravljali voditelji,” je v četrtek dejal tiskovni predstavnik Komisije.

Diplomati se bojijo, da bo Viktor Orbán želel pogovore zavleči do 30. maja, ko se bodo voditelji EU sestali na izrednem vrhu na katerem bi lahko našli politično in ne tehnično rešitev.

Po besedah predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, ki je vrh sklical v začetku aprila precej pred uvedbo naftnega embarga bodo na dnevnem redu vrha “obramba, energija in Ukrajina”.

Orbán je pred tem dejal, da je sankcioniranje ruskih fosilnih goriv “rdeča črta” za njegovo državo, čeprav je glasoval za prepoved EU za ruski premog. Pred kratkim je premier predlagani naftni embargo primerjal z “jedrsko bombo, ki bi padla na madžarsko gospodarstvo”.

Razdelitev šestega svežnja sankcij na dva dela, da bi odobrili druge ukrepe – kot je izključitev največje ruske banke Sberbank iz sistema SWIFT – in hkrati počakali na odobritev prepovedi uvoza nafte, trenutno ne pride v poštev, je dejal uradnik EU, ki je govoril pod pogojem anonimnosti.

Vprašanje denarja bo v razpravah, ki trenutno potekajo še vedno v ospredju.

Komisija bo v sredo predstavila težko pričakovano pobudo REPower EU, načrt za postopno odvajanje bloka od ruskih fosilnih goriv.

Napoved naj bi vključevala finančne prispevke za podporo dragemu energetskemu prehodu držav članic zlasti tistih, ki so trenutno najbolj odvisne od uvoza iz Rusije.

Prepoved ruske nafte velja za najbolj radikalen in posledičen korak, ki ga je EU sprejela kot odgovor na vojno v Ukrajini.

Od začetka konflikta 24. februarja je 27 držav članic za rusko nafto porabilo približno 24 milijard evrov je razvidno iz orodja za sledenje, ki ga je vzpostavil Center za raziskave o energiji in čistem zraku (CREA), neodvisna raziskovalna organizacija.

Vir: euronews.com

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine