V petek bo uradno potekla veljavnost pogodbe o prepovedi jedrskih raket srednjega dosega (INF), ki sta jo 8. decembra 1987 podpisala ameriški predsednik Ronald Reagan in vodja Sovjetske zveze Mihail Gorbačov, da zmanjšata nevarnost jedrskega uničenja Evrope. ZDA so se za odpoved te pogodbe odločile, ker da jo Rusija krši.
Rusija obtožbe zavrača, a priznava, da ima rakete, ki po trditvah Zahoda pogodbo INF kršijo. Vendar pa hkrati zatrjuje, da so rakete v skladu s pogodbo. Pri tem dodaja, da so jedrske rakete 9M729, ki jih zveza Nato imenuje SSC-8 razvili le zato, ker so ZDA leta 2002 odstopile od pogodbe o prepovedi protibalističnih raket.
ZDA so Rusijo od leta 2014 obtoževale, da pogodbo INF krši, Rusija je redno obtožbe zavračala, zgodilo pa se ni nič vse do 20. oktobra lani, ko je predsednik ZDA Donald Trump razglasil, da bo odstopil od pogodbe INF. ZDA so jo formalno suspendirale 1. februarja letos, s čimer je začel teči šestmesečni “odpovedni” rok, da Rusija odpravi kršitve, ali pa pride do dokončne smrti pogodbe. A ker je Rusija z enako mero odgovorila že naslednji dan, 2. februarja, je bila usoda INF zapečatena.
Ruski predsednik Vladimir Putin je od pogodbe uradno odstopil s podpisom ustreznega zakona 3. julija letos, za ZDA pa bo pogodba uradno mrtva z 2. avgustom.
Pogodbo sta 8. decembra 1987 sredi pogovorov o jedrski razorožitvi in nadzoru oborožitve podpisala tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan in zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov. Z njo sta želela preprečiti obstoj raket, ki bi evropska ali ruska mesta dosegle z malo ali nič opozorilnega časa.
INF prepoveduje vse kopenske jedrske rakete in objekte za njihovo izstrelitev z dometom med 500 do 5500 kilometrov. Ne prepoveduje pa tovrstnih raket, ki jih je mogoče izstreliti z morja ali iz zraka. Domet raket potrjuje, da je šlo za pogodbo, ki je namenjena predvsem obvarovanju Evrope, kar pomeni, da je bila INF bolj v korist Zahoda kot Rusije, ki je prevzela nasledstvo Sovjetske zveze.
Pogodba velja od leta 1988. Predvideva tudi medsebojne verifikacijske inšpekcije. Kot navaja spletna enciklopedija Wikipedia, je bilo na podlagi te pogodbe do maja 1991 uničenih 2692 tovrstnih raket.
Po vnovičnem zaostrovanju napetosti med ZDA in Rusijo – zlasti zaradi ukrajinske krize – se je začela krepiti tudi oboroževalna tekma. Rusija je začela krepiti svoje raketne zmogljivosti in razvijati novo, zmogljivejše tovrstno orožje.
Sporen je postal nov raketni sistem 9M729, ki lahko nosi tudi jedrske konice. Po navedbah Rusije naj te rakete ne bi bile sporne, saj da imajo maksimalni doseg 480 kilometrov. A Američani skupaj z Natom na drugi strani ocenjujejo, da imajo rakete domet vsaj 2600 kilometrov.
INF je bila temelj evropske varnostne arhitekture zadnjih 30 let, vendar pa so se ZDA odločile, da nima smisla vztrajati pri pogodbi, če jo Rusija krši. Trump sicer v zadnjih dveh letih in pol vladanja ZDA ni z ničemer pokazal, da si želi poslabšanja odnosov z Rusijo, zato je bilo ostro stališče do INF svojevrstno presenečenje.
Smrt INF pomeni, da se Evropa oziroma svet vračata nazaj v čase hladne vojne z Damoklejevim mečem jedrskega holokavsta, čeprav naj bi si ZDA prizadevale, da se oblikuje nova pogodba, ki bi vključevala tudi druge jedrske sile oziroma še vsaj Kitajsko. A kitajsko stališče je, da gre za problem med ZDA in Rusijo. Peking tako zavrača udeležbo pri pogajanjih.
