17 C
Ljubljana
petek, 17 septembra, 2021

Po novem zakonu spletni komentatorji sami odgovorni za nespodobne komentarje

Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)

Hrvaška vlada je v parlament poslala končni predlog novega zakona o elektronskih medijih, po negodovanju medijev in Hrvaškega novinarskega društva pa se je v končnem besedilu odrekla ideji, da bi založnikom zaračunali stroge kazni za sovražni govor v komentarjih bralcev portala. Za takšne vsebine so v prvi različici zakona medijem grozili z globo do milijon kun, a bodo namesto medijem visoke globe zdaj zaračunavali izključno tistim, ki širijo sovraštvo, torej avtorjem tovrstnih komentarjev. Vendar pa bodo morali tudi portali prispevati k boju proti tej družbeni “pošasti” – morali bodo registrirati uporabnike ter na jasen in viden način opozoriti na pravila komentiranja in dejstvo, da se sovražni govor po zakonu kaznuje.

V primeru, da se portali izognejo ali nočejo registrirati svojih uporabnikov, ki komentirajo, ali v primeru, da ne prevzamejo obveznosti jasne navedbe odgovornosti, bo odgovornost padla na njih – je opozorila hrvaška ministrica za kulturo Nina Obuljen Koržinek, ki pričakuje, da bo večina portalov sodelovala pri sistemu registracije uporabnikov in da bo to vodilo k razvoju in spodbujanju kakovostnega novinarstva in zaupanja v medije. Opozorila je, da zakoni o medijih ne vključujejo urejanja družbenih omrežij, torej komentarjev na medijske vsebine, objavljene na družbenih omrežjih, in napovedala natančnejšo ureditev pravil ravnanja na družbenih omrežjih, ki bi jih morali sprejeti na ravni Evropske unije v prihodnjem obdobju, poroča portal Večernji.hr.

Novi zakon prinaša tudi strožja pravila glede zaščite otrok v medijskem prostoru. V prihodnje bodo morali oglasi, povezani z igrami na srečo, vsebovati sporočilo o nevarnosti razvoja odvisnosti, označeni pa bodo morali tudi z vizualnim simbolom, ki bo opozoril na vrsto vsebine. Ista merila so predpisana za oglaševanje energijskih pijač – po večletnih opozorilih zdravniških združenj o škodljivosti energijskih pijač za otroke, pa tudi po nedavni tragični smrti 13-letnika po zaužitju energijske pijače. Ministrica je na seji še spomnila, da ta zakon dodatno opredeljuje mehanizme za določanje pristojnosti nad ponudniki medijskih storitev in uvaja večjo preglednost glede objave podatkov o lastniški strukturi medijev. Omenila je tudi, da se bodo ti mehanizmi financirali iz nacionalnega načrta za oživitev in odpornost, torej z denarjem iz EU. Predpisane so tudi omejitve v zvezi s nepooblaščeno spremembo lastništva, katerih kršitev se bo štela za nedopustno koncentracijo, in sicer zaradi zaščite pluralizma in raznolikosti elektronskih medijev. Po novih pravilih bo veljalo, da ima ponudnik medijskih storitev prevladujoč položaj na trgu, če je njegov delež v letnih prihodkih vseh ponudnikov medijskih storitev in elektronskih publikacij višji od 40 odstotkov. V tem primeru ponudnik ne bo smel kupovati delnic v drugih medijih, je pojasnila ministrica in opozorila, da te določbe ne veljajo za hrvaško radiotelevizijo in njene prihodke.

V končni različici zakona je bila črtana prepoved vertikalne integracije medijev, torej prepoved operaterju, ki oddaja avdiovizualni ali radijski program, da je založnik televizijske ali radijske postaje. Hkrati je bila uvedena obveznost za televizijske postaje na državni ravni, da objavijo ponudbo za oddajanje svojih brezplačnih televizijskih kanalov operaterjem elektronskih komunikacij, ki končnim uporabnikom ponujajo storitve plačljive televizije. Sodni izvedenec za telekomunikacije Đuro Lubura je komentiral, da je ta določba izredno pomembna, saj bo po njegovih besedah ​​operaterjem, ki so tudi lastniki televizije z nacionalno koncesijo, na primer United Group, lastnici Nove TV, onemogočila distribucijo programov na način, ki bi jim omogočal neupravičen dobiček na trgu telekomunikacij.

Zadnje novice

Sorodne vsebine