Piše: C. R.
Ukrajina naj bi spremenila dinamiko vojne, njen uspeh pa temelji na dveh ključnih elementih, meni britanski vojaški analitik Mike Martin v članku, objavljenem v The Telegraph. Ukrajina s pomočjo dronov in napadov na rusko gospodarstvo pridobiva strateško prednost, a bi morebiten ruski poraz ali celo premirje lahko sprožilo nove oblike nestabilnosti: politične pretrese v Rusiji, negotovost glede nadzora nad jedrskim arzenalom ter varnostna tveganja, povezana z velikim številom demobiliziranih ruskih borcev.
Prvi element je tehnološka premoč na področju brezpilotnih sistemov. Ukrajina je po Martinovem mnenju postala vodilna pri uporabi dronov, medtem ko Rusija še vedno v veliki meri uporablja klasičen model vojne na izčrpavanje, ki temelji na množični uporabi topništva in vojakov. Mike MArtin trdi, da je takšna strategija učinkovita le, če logistične poti ostanejo odprte.
Ukrajinski droni naj bi zato sistematično napadali ruske oskrbovalne poti in logistična vozlišča. S tem otežujejo dostavo orožja, streliva in drugih potrebščin ruskim enotam na fronti. Ukrajinski sistemi imajo zdaj dovolj velik doseg za napade na ključne komunikacijske in oskrbovalne povezave med Krimom in južnimi območji pod ruskim nadzorom.
Napadi globoko v Rusiji
Drugi del ukrajinske strategije predstavljajo napadi na cilje znotraj ruskega ozemlja.
Ukrajina naj bi pri tem kombinirala uporabo raket in brezpilotnih letalnikov ter izkoriščala zahodne obveščevalne podatke za izbiro pomembnih ciljev. Med tarčami so pogosto naftni rafinerijski obrati, industrijski kompleksi, pristanišča, železniška infrastruktura ter mostovi in transportna vozlišča.
Namen teh napadov je zmanjšati prihodke, s katerimi Rusija financira vojno. Pritisk na energetski sektor zmanjšuje prihodke od izvoza nafte, medtem ko vojna in motnje v logistiki zvišujejo stroške v drugih delih ruskega gospodarstva.
Rusija postaja bolj ranljiva
Rusija se prvič po daljšem času kaže kot država, ki je lahko resneje ranljiva tako gospodarsko kot politično, piše The Telegraph, kar daje Ukrajincem razlog za previden optimizem, saj naj bi pritisk na rusko gospodarstvo in vojaške zmogljivosti postopoma povečeval stroške nadaljevanja vojne.
Zakaj Evropa ni nujno navdušena nad takšnim razvojem
Uspeh Ukrajine pa ne pomeni samodejno tudi večje varnosti za Evropo, opozarja Mike Martin in piše še, da je vojna za ruskega predsednika Vladimir Putin osebno in politično izjemno pomembna, saj bi vojaški poraz lahko ogrozil njegov položaj. Rusija ima namreč zgodovino odstranjevanja voditeljev, ki so izgubili vojne. Po tej logiki naj bi Putin deloval pod velikim pritiskom in strahom pred notranjimi političnimi pretresi, zarotami ali celo državnim udarom.
Tveganje morebitnega padca Putinovega režima
Tu je še en problem: tudi če bi bil Putin odstranjen z oblasti, ni jasno, kdo bi ga nasledil. Zamenjava oblasti v tej jedrski velesili bi lahko povzročil obdobje nestabilnosti in nepredvidljivosti, piše analitik. Ker ima Rusija največji jedrski arzenal na svetu, bi bil takšen scenarij lahko zelo nevaren za mednarodno varnost.
Nepričakovana posledica premirja
Velja si zapomniti tudi, da prekinitev ognja ne bi nujno pomenila razpustitve ruske vojske. Ocenjuje se, da ima Rusija približno 1,32 milijona vojakov, od katerih naj bi jih bilo okoli 700.000 neposredno povezanih z vojno v Ukrajini. Med njimi so tudi številni nekdanji zaporniki, ki so bili rekrutirani za sodelovanje v vojni. Po koncu spopadov bi se lahko pojavilo vprašanje, kaj storiti s tako velikim številom oboroženih in vojno izkušenih ljudi.
Skrbi glede prihodnjih varnostnih groženj
Estonski zunanji minister Margus Tsahkn je opozoril, da bi lahko Rusija po koncu vojne del teh ljudi usmerila v druge oblike delovanja proti nasprotnikom Rusije, zato obstaja možnost, da bi konec vojne v Ukrajini ustvaril nove varnostne probleme v Evropi, namesto da bi jih dokončno odpravil.
