Piše: Bogdan Sajovic
Dve odmevni zmagi ameriških konservativcev. Vrhovno sodišče ZDA je nedvoumno potrdilo ustavno pravico do posesti in nošenja orožja. Po petih desetletjih je bila razveljavljena sodba »Roe v. Wade«. Pravica do regulacije splava je zdaj v pristojnosti posameznih zveznih držav.
Konservativci so pretekli teden na Vrhovnem sodišču ZDA dosegli dve odmevni, lahko bi rekli celo ključni zmagi, ki pa sta seveda levo, liberalno, progresivno druščino spravili v stanje blaznosti. V prvi sodbi je sodišče nedvoumno potrdilo pravico državljanov, da imajo in nosijo orožje. V drugi, še odmevnejši, pa je z večino pet proti štiri razveljavilo sodbo Vrhovnega sodišča ZDA v primeru »Roe v. Wade« iz leta 1973, ki je uzakonila splav v ZDA. Še zlasti zaradi drugega primera se je levim liberalcem v Ameriki odtrgalo in seveda ob pozivih, naj gredo »aktivisti« na ulice in razgrajajo, obtožujejo Vrhovno sodišče ZDA strankarske pristranosti. Najbolj pa seveda besnijo, ker je od petih sodnikov, ki so glasovali za razveljavitev »Roe v. Wade«, tri imenoval predsednik Trump. Seveda liberalcev ne bi motilo, če bi bilo razmerje na sodišču obratno in bi sledila razsodba v njihovo korist. Kričijo pa tudi o dvojnih merilih, češ da v prvem primeru vrhovno sodišče razglaša supremacijo zveze nad posameznimi državami, v drugem pa ne.
Ne gre za dvojna merila
Seveda ne gre za dvojna merila. Pravica državljanov do posesti in nošenja orožja je zapisana v ameriški ustavi. Zaradi tega ima vrhovno sodišče ne le pravico, ampak tudi dolžnost, da razveljavi zakone posameznih držav (okrožja, mesta), ki bi preprečevali ali bistveno omejevali ustavno pravico državljanov do posesti in nošenja orožja. Konkrtno po zakonu v New Yorku so lahko državljani sicer kupili orožje, niso pa ga smeli nositi zunaj svojega stanovanja, vsaj ne brez posebnega dovoljenja, ki pa ga je bilo praktično nemogoče dobiti. S tem je bila kršena njihova pravica do nošenja orožja, zato je vrhovno sodišče newyorški zakon razglasilo za protiustavnega.
Kar pa zadeva »Roe v. Wade«, pa je Vrhovno sodišče menilo, da so njihovi predhodniki v letu 1973 storili napako. Pravica do splava namreč ni omenjena nikjer v ameriški ustavi, zato njena regulacija ne more biti stvar zveznih organov in tudi ne zveznega sodišča. Pravica do splava je tako v pristojnosti posameznih zveznih držav, da sprejmejo zakonodajo glede splava.
Seveda obstaja tudi možnost, da bi z amandmajem uvedli pravico do splava v ustavo, vendar je to zelo zapleten postopek. Za začetek bi morali dobiti dvetretjinsko večino v obeh domovih zveznega kongresa in še predsednika, ki bi bil pripravljen to podpisati. Nato pa je potrebna še ratifikacija v treh četrtinah zveznih držav, se pravi, da bi moralo najmanj 38 zveznih držav predlagani amandma sprejeti v obeh domovih državnega kongresa, podpreti pa bi ga moral tudi guverner. Kot rečeno, dolg, zapleten, drag postopek, ki bi moral imeti izredno široko podporo javnosti, in to dejansko podporo v obliki volivcev, ne virtualno v obliki spletnih kričačev. A zdi se, da levi liberalci niso ravno pripravljeni na dolg politični boj v nasprotju s konservativci, ki so potrebovali kar pet desetletij, da je bil »Roe v. Wade« razveljavljen. Mimogrede, »Jane Roe«, kar je psevdonim za Normo McCorvey, v katere imenu je bil vložena tožba, ki je pripeljala do razsodbe v letu 1973, je trdila, da jo je »abortivni lobi« zavedel, postala je katoličanka in je preostanek življenja agitirala za razveljavitev »njene« razsodbe.
