Novoimenovana predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je za tretjo državo svojega obiska takoj za Poljsko in Francijo izbrala Hrvaško, kjer jo je sprejel hrvaški premier Andrej Plenković, ki je v času iskanja novega predsednika Evropske komisije vodil pogajanja v imenu EPP in tudi ni odstopal od zahteve, da Evropsko komisijo vodi nekdo iz vrst stranke EPP, ki je bila relativna zmagovalka Evropskih parlamentarnih volitev. Primerno z njegovimi zaslugami, je von der Leyenova Hrvaško označila za vzor drugim državam, ter jo imenovala za “resnično evropsko zgodbo o uspehu.” Vse to še enkrat nazorno kaže kje v evropski politični hierarhiji nastopa slovenska južna soseda in kje je mesto Sloveniji.
Novoimenovana predsednica Ursula von der Leyen je po obisku Poljske in Francije, kot tretjo obiskala Hrvaško, ki bo v 2020 prvič predsedovala Svetu EU. Von der Leyenovo je sprejel premier premier Andrej Plenković, ki je bil v času po Evropskih parlamentarnih volitev eden od dveh pogajalcev EPP glede izbire novega predsednika EK.
Ko je Angela Merkel na sestanku s francoskim premierjem Emmanuelom Macronom vrgla vodilnega kandidata EPP Manfreda Webra volkovom, je bil Plenković tisti, ki je zahteval, da mora biti predsednik komisije iz vrst relativne zmagovalke evropskih volitev. Zahvaljujoč temu, je bila na položaj imenovala nemška obrambna ministrica in zdaj predsednica Evropske komisije von der Leyenova.
Predsedovanje Hrvaške EU
“Zelo sem zadovoljen, da je po zahtevnih pogajanjih bilo izglasovano zaupanje Ursuli von der Leyen,” je po pisanju Večernjega povedal hrvaški premier Plenković, ki je von der Leyenovi ob obisku v Zagrebu čestital za večinsko podporo v Evropskem parlamentu.
Predsednica EK Ursula von der Leyen (foto: EPA)
“Dejstvo je, da je pred Evropo veliko izzivov,” je povedal Plenković, ki verjame, da bo Hrvaška uspešno doprinesla k delu EK, saj s 1. januarjem 2020 začne svoj prvi polletni mandat predsedovanja EU.
Obisk von der Leyenove je vsekakor tudi simbolične narave. Namreč iz Francije so pod taktirko Emmanuela Macrona prihajale najbolj ostre kritike, Poljaki in Madžari pa so bili tisti, ki so so ji zagotovili potrebne glasove, saj za vodilni kandidat evropski socialistov Franz Timmermans zanje ni bil sprejemljiv.
Veliko zahvaljevanja
Plenković in von der Leyenova naj bi na srečanju v Zagrebu med drugim spregovorila o hrvaškem vstopu v Schengen ter želji po uvedbi evra. “To je zelo pomemben obisk zame,” je povedala von der Leyenova, ki se je zahvalila Plenkoviću za podporo pri imenovanju. “Vaša država je vzor za številne druge države,” je povedala predsednica EK in obljubila, da bo Hrvaška imela njeno podporo tudi pri vstopi v evroobmočje in Schengen.
Kot pomembne teme je izpostavila delo na varnosti in obrambi EU, ob tem pa je dodala, da bo veliko pozornosti namenjeno tudi družini. “Važna tema je iskanje dobrega ravnotežja med delom in družino.”
Svoj obisk na Hrvaškem je von der Leyenova pospremila tudi z zapisom na Twitterju, kjer je povedala, da se po obisku Berlina, Pariza in Varšave veseli obiska Hrvaške, kasneje v tednu pa še Španije in italije. “Hrvaška je najmlajša članica Unije in resnična evropska zgodba o uspehu!” je zapisala von der Leyenova in se še enkrat zahvalila za podporo hrvaškemu premierju Plenkoviću.
Iz Hrvaške v Italijo, Slovenijo bo raje preskočila
Slovenija po drugi strani ni vredna niti omembe. A to niti ne preseneča. Že v preteklosti smo izpostavili pomanjkanje vizija slovenske zunanje politike, ki raje kot za lastne interese skrbi za dobrobit Palestine. Ob tem ne gre zanemariti dolga leta zanemarjanja zdravih diplomatskih odnosov znotraj EU, ter slovensko dobrikanje Rusiji pod taktirko nekdanjega zunanjega, zdaj pa obrambnega ministra Karla Erjavca.
V času slovenskega predsedovanja EU leta 2008 so tudi Slovenijo opevali kot vzor ostalim državam. Danes tega ni več. Namesto tega ima Slovenija zunanjo politiko v razsulu, medtem ko premier Marjan Šarec samovoljno sprejema odločitve katere odkrito ne podpirajo niti njegovi lastni koalicijski partnerji. Ko tu prištejemo še hrvaško ohranjanje dobrih diplomatskih in političnih vezi tako v Evropi kot po svetu, medtem ko vladajoči v Sloveniji skušajo na vse pretege zabiti še kak avtogol ne preseneča, da Slovenija vedno konča sama in osamljena.
Pojavljajo se govorice, da bi Slovenija znala blokirati Hrvaško pri vstopu v Schengen v septembru. S tem bi se še enkrat pokazala kratkovidnost vladajočih v Sloveniji, ki ne vidijo, v očeh Evrope vedno izpade Slovenija kot tista, ki ustvarja probleme.
Ivan Šokić
