8.3 C
Ljubljana
sreda, 29 aprila, 2026

V novi Demokraciji preberite: Brezglavo levičarsko trošenje, medtem ko desna sredina rešuje državo; Golobovo uničevanje zdravstva; Intervjuja: Ernest Petrič in Igor Omerza

Piše: G. B.

Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo, da se nam vendarle obeta nova desnosredinska vlada. Za nove predčasne in pošteno izvedene volitve pa bi si morala Slovenija vzeti nekaj časa. Kakšne postopke predvideva slovenska ustava za izvolitev novega mandatarja in nato še nove vlade? Je Nataša Pirc Musar prehitro vrgla puško v koruzo? Podrobnosti o brezglavem zapravljanju Golobove vlade v času pred volitvami postajajo čedalje bolj srhljive. Kaj vse nas še čaka? Ne glede na to, da bi morala sedanja vlada opravljati le tekoče posle, pa ministri kljub temu na veliko zaposlujejo za nedoločen čas. Tipičen primer je ministrstvo za kulturo.  V intervjujih za Demokracijo je nekdanji ustavni sodnik dr. Ernest Petrič spregovoril tako o korupciji kot novi vladi ter mednarodnih razmerah, ki terjajo odgovorne voditelje. Publicist Igor Omerza pa je znova spregovoril o vedno bolj aktualnem primeru komisarke Marte Kos in njene španovije z Udbo. Z Demokracijo boste vedeli več!

Zanimivo je sicer, kako tranzicijska levica v tem trenutku koleba, ali bi se v pogojih, ko razmerja nikomur ne dajejo pogojev za trdno in programsko enotno vlado, zrinila na prestol. Dosedanji premier Robert Golob je po dvojnem razočaranju, ko je parlamentarna večina mimo volje Svobode na prestol DZ pripeljala popolnega novinca v parlamentu, sicer šefa Resni.ce Zorana Stevanovića, nato pa se je pri pogajanjih domnevno izneveril še Anže Logar, že napovedal, da se vidi v opoziciji. Kar je pravzaprav tiho priznanje, da Golob ne želi prevzeti odgovornosti za to, kar je počel zadnja štiri leta. Pri tem pa je bilo začutiti nekakšno popuščanje Svobode glede gospodarskih ukrepov ter poudarjanje borbe proti korupciji, čeprav je to treba sprejeti zgolj kot populističen bombonček. Pri tem prednjači zlasti Alenka Bratušek, ki skupaj z Luko Mescem igra vlogo »generalov po bitki«. Tudi preko nacionalne televizije, ki še bolj trmoglavi v svoji »depolitiziranosti«. Je to morda poskus, da bi Bratuškova celo postala Golobova naslednica na čelu Svobode? Ni nemogoče.

Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!

V novi Demokraciji še preberite:

O postopkih izvolitve mandatarja in nove vlade

Postopek izvolitve mandatarja za sestavo vlade v Republiki Sloveniji predstavlja enega najpomembnejših ustavnih temeljev naše države, saj neposredno določa način formiranja izvršilne oblasti in odraža stabilnost parlamentarne demokracije. Po državnozborskih volitvah konec aprila še vedno čakamo mandatarja za sestavo 16. vlade Republike Slovenije. V ozračju intenzivnih koalicijskih pogajanj tako ponovno prihaja do izraza pomen skrbno zasnovanega postopka iz 111. člena Ustave RS, ki z možnostjo treh krogov omogoča oblikovanje vlade tudi v politično najbolj zahtevnih razmerah.

Intervjuja: dr. Ernest Petrič in mag. Igor Omerza

“Volitve, poštene v vseh pogledih, so steber demokracije in temelj sožitja različnosti, kar je bistvo demokracije. Morebitni resni dvomi o poštenosti volitev so začetek erozije demokracije. Zato so državni organi in vse politične stranka dolžni posvečati skrb poštenosti volitev pred, med in tudi po volitvah. Sam bi več pozornosti namenil nadzoru nad volitvami, ne bi tega problema podcenjeval,” je v intervjuju za Demokracijo povedal dr. Ernest Petrič, nekdanji ustavni sodnik, upokojeni diplomat in profesor.

Mag. Igor Omerza pa je komentiral nedavni nastop Marte Kos na zaslišanju v evropskem parlamentu: “Celo nekaj poslancev je izrazilo podporo naši komisarki, videlo se je, da so pripravljeni/preparirani. Enkrat so ji prisotni (ne vsi) tudi zaploskali!? Zanimivo, Marta Kos odkrito in debelo laže, in to že drugič v Evropskem parlamentu, za to pa celo dobi aplavz!”

Brezglavo levičarsko trošenje

Slovenska javnost je zadnja tri leta, v času koalicije Svoboda, SD in Levica pod vodstvom Roberta Goloba, poslušala enotno in samozavestno sporočilo: javne finance so stabilne, gospodarstvo uspešno, Slovenija pa dosega rezultate, ki ji jih »zavida ves svet«. Vendar se za to bleščečo retoriko skriva povsem drugačna realnost. Javnofinančni primanjkljaj se je v kratkem času močno povečal in v letu 2025 dosegel 2,5 odstotka BDP (z 0,9 odstotka v letu 2024). Gospodarska rast se je občutno upočasnila, realna dinamika BDP pa je močno zaostajala za eksplozivno rastjo javne porabe. To ni bila posledica zunanjega šoka ali krize, temveč sistematičnih političnih odločitev in prednostne izbire trajnega trošenja nad realnimi zmožnostmi države. Prihodki so rasli zmerno, odhodki pa bistveno hitreje – v nekaterih obdobjih skoraj dvakrat hitreje od rasti gospodarstva. Rezultat je fiskalna ekspanzija, ki ustvarja trajne obveznosti brez ustreznega kritja in dolgoročno ogroža vzdržnost javnih financ.

Slovensko gospodarstvo od nove vlade pričakuje stabilnost

Slovensko gospodarstvo, ki je nad odhajajočo vlado Roberta Goloba globoko razočarano, od nove vlade pričakuje predvsem stabilnost, izboljšanje poslovnega okolja in jasnejšo gospodarsko strategijo države. Gospodarstveniki opozarjajo, da se podjetja v zadnjih letih soočajo z vedno večjimi stroški dela in energentov ter administrativnimi obremenitvami. Zato od prihodnje vlade zahtevajo bolj predvidljivo in razvojno usmerjeno gospodarsko politiko. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) poudarjajo, da mora biti gospodarski razvoj ena od ključnih prioritet prihodnjega mandata. Tega v odhajajoči vladi kljub velikim obljubam in številnim besedam ni bilo. Opozarjajo, da je izboljšanje konkurenčnosti poslovnega okolja nujno za dolgoročni razvoj države in večjo dodano vrednost slovenskega gospodarstva. Podjetja potrebujejo stabilno zakonodajno okolje, ki omogoča dolgoročno načrtovanje investicij. Pogoste spremembe zakonodaje in nepričakovani ukrepi države namreč zmanjšujejo zaupanje investitorjev in otežujejo razvoj podjetij.

Vladno zmanjšanje obsega zdravstvenih storitev

Najnovejša uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih in obsegu sredstev za leto 2026, sprejeta 16. aprila, vrednoti zdravstvene programe na 4,2 milijarde evrov. Hkrati uvaja omejitve plačevanja po realizaciji in znižanje cen za en odstotek, kar naj bi prineslo prihranek okoli 98 milijonov evrov, in sicer 63 milijonov iz omejitve obsega zdravstvenih storitev in 35,4 milijona iz znižanja cen. Cilj naj bi bil uravnoteženje proračuna ZZZS ob fiskalnih omejitvah in rasti odhodkov, deloma zaradi plačne reforme in demografskih sprememb. Vlada je torej sprejela krčenje seznama programov, ki se plačujejo po realizaciji, ker splošnega dogovora med ZZZS in izvajalci ni bilo mogoče skleniti. Strokovnjaki opozarjajo, da takšno centralno načrtovanje zmanjšuje prožnost sistema in neposredno vpliva na dostopnost storitev. O tem je v zadnjih dneh razpravljala tudi skupščina ZZZS. Ukrepe za leto 2026 so sprejeli. Pomenljivo je tudi, da Golobova vlada (dejanski) korupciji v zdravstvu ni namenjala omembe vrednih ukrepov. V začetku mandata je najprej ukinila urad za cene, ki ga je vzpostavila prejšnja, Janševa, vlada. Kako je s tem, zelo dobro ponazori nakup žilnih opornic. Splošna bolnišnica Novo mesto je po javnem naročilu v obdobju 2024–2026 za te plačevala 560 evrov za kos, namesto 160 evrov, kot v povprečju za to plačujejo države

Mineva 40 let od največje jedrske katastrofe v zgodovini človeštva

Letos mineva 40 let od ene najhujših jedrskih nesreč oz. katastrof v zgodovini človeštva – 26. aprila 1986 je razneslo reaktor v 4. bloku jedrske elektrarne V. I. Lenina v bližini zgodovinskega mesteca Černobil in mesta Pripjat, ki je štelo približno 50.000 prebivalcev. Katastrofa je imela daljnosežne posledice, saj so radioaktivne snovi dosegle velik del Evrope, s tem pa je pustila velik pečat tudi na razumevanju tveganja in nujnosti varnostnih ukrepov na področju jedrske energije. Kot vemo, se je nesreča zgodila v takratni Sovjetski zvezi na območju Ukrajine, le 130 kilometrov od Kijeva. Čeprav sta že v času nesreče umrla dva delavca, je najhujše prišlo šele v tednih, mesecih in letih po eksploziji. V tednih po nesreči je umrlo okoli 30 ljudi – predvsem gasilcev in reševalcev, ki so prvi prispeli na prizorišče –, med tistimi, ki so na kraju čistili posledice nesreče, pa je zaradi izpostavljenosti visokemu sevanju po nekaterih študijah življenje izgubilo tudi do 16.000 ljudi. Pri sanaciji je sicer sodelovalo več sto tisoč gasilcev, delavcev in vojakov. Zaradi dolgoročnih posledic in rakavih obolenj pa je v desetletjih po nesreči umrlo še več deset tisoč ljudi. V naslednjih letih in desetletjih se je prav tako povečalo število rakavih obolenj, zlasti raka ščitnice pri otrocih in mladih.

V novi Demokraciji objavljamo kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Andrej Sekulović, Bogdan Sajovic, Jože Biščak, Matevž Tomšič, Mitja Iršič, Štefan Šumah in Vinko Gorenak.

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine