Nedeljski potres, ki je z magnitudo 6,9 stresel indonezijski otok Lombok, je po zadnjih podatkih indonezijske vlade zahteval 319 smrtnih žrtev. Indonezijo je sicer danes stresel nov močnejši potresni sunek z magnitudo 6,2, ki je povzročil paniko med ljudmi, poročajo tuje tiskovne agencije.
V nedeljskem potresu, ki mu je do danes sledilo več kot 350 popotresnih sunkov, je bilo okoli 1500 ljudi tudi težje poškodovanih. Brez strehe nad glavo je ostalo več kot 156.000 ljudi. Zateči so se morali v zasilna bivališča, ki so jih ponekod postavili kar ob cestah in riževih poljih.
Po štirih dneh je danes pomoč s hrano in drugimi osnovnimi potrebščinami, kot so zdravila, prispela tudi na nekatera najbolj prizadeta območja. Na sever in zahod države so tako zjutraj poslali 200 avtomobilov s pomočjo. Številni na pomoč še vedno čakajo.
Soočajo se tudi s pomanjkanjem zdravstvenega osebja, v poljskih bolnišnicah pa je poleg tega pomanjkljiva infrastruktura, saj za operacije poškodovanih ljudi potrebujejo sterilne prostore.
Posledice današnjega močnejšega potresnega sunka, ki je otok po navedbah oblasti stresel z magnitudo 6,2, še niso znane. Žarišče potresa je bilo sicer na severozahodu otoka na globini okoli 12 kilometrov, kar je relativno plitko in bi lahko povzročil dodatno škodo. Povzročil je novo paniko med tamkajšnjimi prebivalci. Mnogi so zbežali na prosto.
Potresi, kakršni so v zadnjih tednih prizadeli Indonezijo, so za to območje povsem običajni, saj se tam indo-avstralska tektonska plošča podriva pod evrazijsko, je za STA povedala seizmologinja Martina Čarman z Urada za seizmologijo. Potres z magnitudo 7 je sicer po njenih besedah mogoče pričakovati tudi v Sloveniji, a ni mogoče napovedati, kdaj.
Na območju indonezijskega otočja se indo-avstralska plošča z juga podriva in tone pod evrazijsko ploščo. Indo-avstralska se v povprečju na leto premakne za 50 do 75 milimetrov. To ne pomeni, da se ves čas premika, ampak se napetosti nabirajo in potem plošča zdrsne, pri čemer nastane potres, je povedala Čarmanova z Urada za Seizmologijo na Agenciji RS za okolje.
To območje stika je zelo dolgo, zaradi česar lahko tam nastajajo zelo močni potresi. Tem močnim potresom pa sledijo prav tako močni popotresni sunki. Sunki po potresih z magnitudo 7 imajo namreč lahko tudi magnitudo nad 5, kar pa je za naše razmere veliko, je dejala.
Glede posledic potresov v Indoneziji je izpostavila, da je nedeljski potres z magnitudo 6,9 sledil potresu, ki je otočje 29. julija stresel z močjo 6,4. Objekti so bili tako že nekoliko poškodovani in vsi popotresni sunki pripomorejo, da se stanje še poslabša. Pri teh potresih in popotresnih sunkih gre verjetno za isti potresni niz, je dodala seizmologinja.
Posledice zadnjih potresov, ki sta po zadnjih uradnih podatkih skupaj zahtevala več kot 300 smrtnih žrtev, porušene pa so bile številne zgradbe, so na tem območju v skladu s pričakovanji.
Kdaj bi se lahko trenutna potresna aktivnost v Indoneziji, ki jo je danes prizadel še en potres z močjo 6,2, zaključila, je po besedah Čarmanove zelo težko napovedati.
Tudi v Sloveniji je bil leta 1511 že zabeležen potres z magnitudo 6,8, kar pomeni, da se lahko tako močen potres ponovi, vendar povratne dobe za Slovenijo znašajo nekaj tisoč let. “Ne moremo reči, da bo čez 5000 let. Lahko se zgodi tudi jutri,” je pojasnila.
Kot je še povedala, magnituda 7 ustreza intenziteti 9 po evropski potresni lestvici. Pri taki intenziteti lahko v Sloveniji pričakujemo neko splošno paniko. Slabo grajeni objekti bi se porušili, dobro grajene stavbe pa bi utrpele hujše poškodbe. Število žrtev je težko napovedati. Potresno najbolj ogrožena v Sloveniji je sicer zaradi naseljenosti Ljubljana.
