Piše: C. R.
Nedavno je izpad elektrike povzročil veliko zmedo in paraliziral določena območja Zahodnega Balkana, od hrvaškega Splita do albanske prestolnice Tirane. Čeprav se je to zgodilo nenadoma, ni bilo ravno nepričakovano, saj je strokovnjak na področju energetike Christian Egenhofer iz raziskovalnega bruseljskega inštituta Christian Egenhofer že konec februarja opozarjal, da »energetskemu sektorju Zahodnega Balkana grozi kolaps«.
Saša Mujovič črnogorski minister za energetiko, je izpad elektrike pripisal povečani porabi zaradi vročine, ki je preobremenila omrežje. Prav tako naj bi se govorilo, da hidroelektrarne, ki se nahajajo v hribih Zahodnega Balkana, niso proizvedle dovolj elektrike. Čez nekaj ur se je elektrika sicer vrnila. Vendar pa ne gre za novo težavo. S takšnimi težavami se na Kosovu in v Severni Makedoniji, kjer se je potreba za energijo močno povečala po letu 1990, soočajo že dlje časa, slednje pa imajo tudi tehnične, klimatske in politične aspekte. Zaradi zastarele tehnologije naj termoelektrarne ne bi mogle v korak s časom. Prav tako naj bi se zaradi podnebnih sprememb zmanjševale vodne rezerve v državah, ki so odvisne od hidroenergije, kakršna je Albanija.
Dirk Buschle, namestnik direktorja Evropske energetske skupnosti, ki je zadolžen za to, da zahodnobalkanske države približa zelenim pravilom Evropske unije, trdi, da se države s to problematiko ne morejo zanesti na svoje sosede, saj ima tu svojo vlogo tudi politična igra. To vključuje tudi boljšo koordinacijo in sodelovanje z drugimi ponudniki in vzpostavljanje trga električne energije. Že od leta 2022 so na mizi možni sporazumi z državami v regiji, kot so Srbija, Kosovo, Črna gora, Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Albanija. Vendar pa Buschle pravi, da oviro predstavlja tudi politični spor med Srbijo in Kosovom, ki blokira udejanjanje takšnih rešitev v celotni regiji. Druge težave so po mnenju strokovnjakov tudi premajhna konkurenca, preveč premoga in »preveč Rusije« ter premajhno financiranje, slabo upravljanje in geopolitične igre. Na področju energetske industrije na Zahodnem Balkanu prevladujejo državna podjetja, ki niso dovolj transparentna, spodkopavajo konkurenco in slabo upravljajo z energijo. Obenem omogočajo rusko vmešavanje in upočasnjujejo investicije v energetsko tranzicijo. Vpliv Rusije na področju plina in nafte je močan v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji. Moskvi, ki hoče prodati čim več plina, olajšujejo situacijo tudi dejstva, da gre za majhne in neprivlačne trge za tuje investitorje.
Določen vpliv v tej regiji ima tudi Kitajska. Peking je sicer vložil veliko sredstev v izgradnjo in obnovo starih termoelektrarn na premog, čeprav je kitajski predsednik Xi Jinping leta 2021 Združenim narodom obljubil, da ne bo več namenjal sredstev za termoelektrarne, ki delujejo na premog. Kljub temu Kitajska v Črni gori posodablja že obstoječo termoelektrarno na premog. Čeprav vstavljanje določenih filtrov omejuje onesnaževanje v številnih zahodnobalkanskih mestih, pa to obenem zmanjšuje učinkovitost elektrarn, ki oddajajo zaradi tega več CO2 plina. Ekspanzija Kitajske na področju obnovljivih virov energije je močno opazna v obliki hidroelektrarn in vetrnih parkov v Srbiji in BiH. V regiji se je prav tako povečalo število manjših hidroelektrarn, med leti 2009 in 2018, naj bi se njihovo število kar podvojilo. Ker majhne hidroelektrarne ne proizvajajo samo elektrike, temveč so škodljive za tamkajšnje prebivalce, zahodne finančne ustanove več ne odobravajo kreditov za njihovo gradnjo, kar pa ne velja za Kitajsko, ki ima dobiček od nizkih cen svoje tehnologije in energije vetra.
Blizu mesteca Divin v Republiki Srbski, se gradišče za hidroelektrarno Dabar nahaja kar na regionalni cesti. Vozišče je močno poškodovano, plakati v kitajščini in angleščini pa opozarjajo na nevarna območja. Nedaleč stran so z zastavicami označene točke, kjer bo miniran hrib zaradi lokacije novo 160-megavatne hidroelektrarne. Dela naj bi se začela leta 2027. Ekologi se borijo proti temu projektu, ker naj bi se voda »kradla« iz kraškega zaledja. Gradnjo v vrednosti 338 milijonov evrov financira Exim Bank of China, vrnitev posojila pa garantirata vlada Republike Srbske in državna Elektroindustrija Republike Srbske. Na gradbenih plakatih piše v kitajščini in angleščini: »Energija Kitajske. Prinašamo energijo svetu.«
