Splošne razprave 73. zasedanja Generalne skupščine ZN, ki se začne prihodnji torek v New Yorku, se bo do 1. oktobra udeležilo kar 124 predsednikov držav in vlad. Med njimi bo tudi predsednik Borut Pahor. Kljub poplavi mednarodnih tem bo tudi tokrat v ospredju pozornosti predsednik države gostiteljice ZN, ZDA Donald Trump.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je dejal, da velika udeležba voditeljev potrjuje, da so ZN še vedno nepogrešljiv svetovni forum mednarodnega sodelovanja.
Generalni skupščini tokrat šele četrtič v zgodovini predseduje ženska – zunanja ministrica Ekvadorja Maria Fernanda Espinosa Garces, ki je nasledila Slovaka Miroslava Lajčaka.
Espinoza Garces želi med vodenjem Generalne skupščine poudariti vlogo ZN, ki so aktualni za vse ljudi, in zasedanje bo potekalo pod naslovom Pomen ZN za vse ljudi: globalno vodstvo in deljene odgovornosti za mirne, pravične in trajnostne družbe. Poudarek bo na multilateralizmu, spolni enakosti in izpolnjevanju razvojnih ciljev.
Pred Ekvadorko so Generalni skupščini ZN doslej predsedovale Indijka Vijaya Lakshimi Pandit (1953), Liberijka Angie Brooks (1969) in Haja Rašed al Kalifa iz Bahrajna (2006). Na položaju generalnega sekretarja pa ženske doslej še ni bilo.
Guterres je sicer dosegel, da je sedaj na terenu na vodilnih položajih enako število moških in žensk. Na položajih vodij misij ali namestnikov je rekordno število žensk in Guterres zatrjuje, da bo to zagotovo prispevalo k zmanjšanju primerov spolnega nadlegovanja.
Generalni sekretar ZN bo v ponedeljek sprožil strategijo Mladi2030 in pobudo Neomejena generacija, oboje za pomoč mladim. Prav tako v ponedeljek bo sprožil strategijo za financiranje doseganja razvojnih ciljev agende 2030. V torek bo sodeloval na srečanju voditeljev za utrjevanje mirovnih operacij ZN.
Dan pred začetkom splošne razprave bo v ponedeljek zasedanje v čast stoletnice rojstva Nelsona Mandele, kjer gre po besedah slovenske veleposlanice pri ZN Darje Bavdaž Kuret za ponovno potrditev temeljnih načel ustanovne listine in usklajevanje prizadevanj za mir s sodobnim časom.
Splošna razprava z govori voditeljev se bo začela v torek po ustaljenem vrstnem redu najprej s predsednikom Brazilije, sledijo ZDA in druge države. Prvega dne bosta med drugimi za govornico tudi Pahor in njegova rvaška kolegica Kolinda Grabar-Kitarovič.
Trump je lani udrihal čez Iran in grozil z uničenjem Severne Koreje. Iran bo tarča tudi tokrat, Severna Koreja pa ne, saj je bil junija vrh med Trumpom in predsednikom Severne Koreje Kimom Jongom-unom, ki ga predsednik ZDA razglaša za zgodovinski uspeh, ki je končal jedrsko nevarnost Severne Koreje.
ZDA septembra predsedujejo Varnostnemu svetu ZN in Trump bo v sredo vodil posebno zasedanje proti širitvi orožja za množično uničenje. Najprej je želel imeti zasedanje o Iranu, pa so ga njegovi diplomati opozorili, da bo osamljen. Sprejel je spremembo teme, ki pa mu še vedno omogoča napade na Teheran. Za to sejo Varnostnega sveta vlada veliko zanimanje, na dnevnem redu pa naj bi bili tudi napadi s kemičnim orožjem v Siriji in Veliki Britaniji (afera Skripal).
Ameriška veleposlanica pri ZN Nikki Haley je povedala, da so prioritete boj proti orožju za množično uničenje (seveda z izjemo ameriških jedrskih zalog), poudarjanje velikodušnosti ZDA do tistih, ki delijo njihove vrednote, in pozivi drugim državam, naj storijo več za humanitarno pomoč, varnost hrane, mir in varnost, boj proti terorizmu, reforme ZN in boj proti mamilom.
Trump bo v torek vodil posebno zasedanje proti drogam, državni sekretar Mike Pompeo bo organiziral dogodek proti Iranu z naslovom Združeni proti Iranu, vodil bo transatlantsko večerjo, na kateri bo tudi zunanji minister Miro Cerar, namerava pa se srečati tudi s kolegom iz Severne Koreje.
Trump bo imel bilateralno srečanje s predsednikom Južne Koreje Moonom jae-inom, ki mu bo predal novo prijazno pismo Kima po zadnjem korejskem vrhu v Pjongjangu.
Multilateralizem, ki ga poudarjajo majhne države, Trumpa ne zanima, ampak poudarja, naj vsak poskrbi zase.
Poleg z Moonom se bo posebej sestal še s predsednikom Egipta Abdelfatahom al Sisijem, Francije Emmanuelom Macronom, premierjema Japonske Shinzom Abejem in Britanije Thereso May. Izraelski premier Benjamin Netanjahu najprej ni nameraval priti v New York, kasneje si je premislil in čaka ga srečanje s Trumpom.
Ruskega predsednika Vladimirja Putina kot ponavadi ne bo v New York, ne bo niti predsednika Severne Koreje Kima, prišel pa bo novi predsednik Kube Miguel Diaz Canel ter tudi iranski predsednik Hasan Rohani, pa tudi predsednik Turčije Recep Tayyip Erdogan, s katerim se bo srečal tudi Pahor.
V sredo se bo začel poseben dogodek o boju proti tuberkulozi, ki od vseh nalezljivih bolezni na svetu še vedno pobije največ ljudi.
Isti dan bodo slovesnosti ob Mednarodnem dnevu za popolno uničenje jedrskega orožja. V četrtek bo potekal pregled preventivnih ukrepov in nadzora nad nalezljivimi boleznimi, česar se bodo tako kot dogodka o tuberkulozi udeležili ministri za zdravstvo, med njimi slovenski Samo Fakin.
Poseben forum za povezavo političnih in gospodarskih voditeljev letos že drugič pripravlja milijarder in nekdanji župan New Yorka Michael Bloomberg. Njegov globalni forum je neke vrste naslednik ukinjenega foruma nekdanjega predsednika ZDA Billa Clintona.
V New Yorku imajo tudi poseben teden podnebja in teden globalnih ciljev.
