Piše: C. R., STA
Mjanmarska vojaška hunta je danes sporočila, da je usmrtila štiri aktiviste za demokracijo, ker so sodelovali v “terorističnih dejanjih”. To so prve usmrtitve v tej državi po več kot treh desetletjih. Mjanmarska vlada narodne enotnosti v izgnanstvu je usmrtitve obsodila in mednarodno skupnost pozvala k ukrepanju.
Mjanmarske oblasti so sporočile, da je bila “kazen izvršena v skladu s postopki”, pri čemer niso navedli kdaj, niti kako so jo izvedli, poročajo tuje tiskovne agencije. V preteklosti so smrtne kazni v Mjanmaru izvrševali večinoma z obešanjem.
Med usmrčenimi sta Phyo Zeyar Thaw, nekdanji poslanec Nacionalne lige za demokracijo zaprte predsednice Aung San Suu Kyi, in aktivist Kyaw Min Yu, ki sta bila januarja obsojena zaradi terorizma. Preostali dve žrtvi sta Hla Myo Aung in Aung Thura Zaw, ki so ju obtožili uboja ženske, domnevne obveščevalke za vojsko.
Usmrčeni naj bi “dajali navodila, se dogovarjali in pripravljali zarote za brutalna in nečloveška teroristična dejanja, kakršno je umor”, so po poročanju španske tiskovne agencije EFE navedli pri mjanmarski tiskovni agenciji.
Mjanmarska civilna vlada zaprte predsednice je usmrtitve obsodila in ZN, EU ter Združenje držav jugovzhodne Azije (Asean) pozvala h “kaznovanju morilske mjanmarske vojaške hunte zaradi njene krutosti in umorov”. Potezo vojaške hunte je danes ostro obsodil tudi Tom Andrews, posebni odposlanec ZN za razmere na področju človekovih pravic v Mjanmaru.
Na usmrtitve se je odzvala tudi visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet, ki je usmrtitev štirih zapornikov ostro obsodila in jo označila kot kruto in nazadnjaško, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Zgrožena sem, da je vojska kljub pozivom z vsega sveta izvedla te usmrtitve brez upoštevanja človekovih pravic. Ta korak je nadaljevanje represivne kampanje, ki jo vojska izvaja proti lastnemu ljudstvu,” je opozorila in oblasti pozvala, naj ponovno uvedejo dejanski moratorij na uporabo smrtne kazni kot korak k njeni dokončni odpravi.
Hunta, ki je po državnem udaru februarja lani prevzela oblast, je v začetku junija napovedala, da bo ponovno uvedla smrtno kazen. Odločitev so obsodile številne države, med drugim Francija, ZDA in Kanada, pa tudi ZN in mnoge nevladne organizacije.
Od prevzema oblasti je hunta na smrt obsodila že 117 ljudi, med njimi tudi dva otroka. Od teh jih je bilo 41 obsojenih v odsotnosti. Več kot 11.500 ljudi pa je še vedno v priporu zaradi nasprotovanja državnemu udaru.
Zaradi nasilja hunte je od februarja lani v Mjanmaru umrlo že 2114 ljudi. V to številko niso vključene žrtve oboroženih spopadov med hunto in uporniškimi skupinami, kot tudi ne smrti oseb, povezanih z vojaškimi oblastmi. “Najbolj zaskrbljujoče je, da je več kot 30 odstotkov od približno 2100 smrtnih žrtev hunte, umrlo v vojaškem priporu, večinoma zaradi slabega ravnanja,” je še dodala Bacheletova.
