Pred 75 leti se je 1. avgusta 1944 začela varšavska vstaja proti nemški okupaciji med drugo svetovno vojno. To je bil največji oborožen upor proti nemški okupaciji v tedanji Evropi.
Na Poljskem se bodo obletnice vstaje spomnili s slovesnostmi, ki se jih bo v četrtek udeležil tudi nemški zunanji minister Heiko Maas.
Ocene upora izpred 75 let so na Poljskem še vedno sporne. Za nekatere je varšavska vstaja simbol junaštva in poskus, da bi se poljska prestolnica osvobodila z lastnimi silami, za druge pa zgolj nesmiselna akcija, ki je zahtevala preveč človeških življenj.
Poljski predsednik Andrzej Duda je dva dni pred obletnico v muzeju varšavske vstaje poudaril, da je bila varšavska vstaja velik korak k vzpostavitvi svobodne Poljske. Dodal je, da je bila vstaja veliko junaško dejanje. Junakom varšavske vstaje se je tudi zahvalil, da Poljaki danes lahko živijo v svobodni Poljski, je poročala poljska tiskovna agencija Pap.
Poljaki so se med varšavsko vstajo 63 dni bolj ali manj bojevali sami. Zavezniki so jim pomagali zgolj z nekaj pošiljkami, ki so jih odvrgli iz zraka.
Med varšavsko vstajo je padlo 18.000 poljskih vojakov. Hkrati je umrlo med 120.000 in 200.000 civilistov, večina v nemških množičnih pobojih po umikih enot poljske vojske. Nemška vojska je zabeležila 17.000 smrtnih žrtev. V bojih za Varšavo je bila docela uničena skoraj četrtina vseh stavb v mestu.
Po koncu vstaje pa so nemške čete sistematično požigale še preostale stavbe v mestu, meščane pa izgnali ali poslali v koncentracijska taborišča. Šlo je za zelo nasilno kaznovalno akcijo, katere namen je bilo svarilo pred morebitnim posnemanjem ali novim uporom.
Do januarja 1945, ko je rdeča armada takratne Sovjetske zveze vkorakala v mesto, je bila Varšava praktično porušena do tal.
Po navedbah spletne enciklopedije Wikipedija naj bi operacija Vihar (poljsko Akcja Burza) po prvotnih načrtih trajala le nekaj dni, dokler ne bi prišla na pomoč rdeča armada. A sicer hiter sovjetski prodor se je tedaj zaustavil nekaj kilometrov pred Varšavo. Vstaja se je brez sovjetske pomoči nadaljevala vse do 2. oktobra, ko je bila dokončno krvavo zadušena.
Stalin naj bi ustavil napredovanje rdeče armade, na pomoč katere so sprva računali Poljaki, ker naj bi imel varšavsko vstajo za nezakonito, pripadnike vojske poljske vlade v izgnanstvu, ki je začela z vstajo, Armie Krajowe, je celo imel za fašiste. Pripadniki rdeče armade so pred 75 leti bolj ali manj z one strani Visle opazovali, kako so nemške sile nasilno zadušile vstajo.
Stalinovim odločitvam proti varšavski vstaji naj bi botrovalo njegovo osebno sovraštvo do Poljakov, ki so zanj bili smrtni sovražniki. Zameril jim je zmago v sovjetsko-poljski vojni po koncu prve svetovne vojne. Med to vojno so Poljaki avgusta 1920 tudi slavili v bitki za Varšavo. Vojna se je končala s podpisom sporazuma v Rigi marca 1921, s katerim je Sovjetska zveza morala priznati aneksijo vseh ozemelj, ki jih je Poljska dobila v vojni.
Po oceni ameriškega zgodovinarja, strokovnjaka za drugo svetovno vojno Gerharda Weinberga so bile akcije nemške vojske in rdečo armade med varšavsko vstajo “neke vrste nova različica pakta med Hitlerjem in Stalinom proti Poljski iz leta 1939.
