V svoji kolumni na portalu Bloomberg Pankaj Mishra trenutne razmere primerja s tistimi iz začetka 20. stoletja. V obeh obdobjih smo priča globalnemu prostemu pretoku blaga, kapitala in delovne sile, po drugi strani pa se krepi nezadovoljstvo ljudi, ki so bili s temi procesi oropani dostojanstva in varnosti. Kot poudarja Mishra, je kriza iz leta 2008 pustila globlje in dolgotrajnejše posledice od velike depresije prejšnjega stoletja, skupaj z izbruhom novega koronavirusa, ki je po njegovem mnenju le prvi izmed šokov, ki nas čakajo, pa se nam obetajo tektonske spremembe.
Globalna pandemija novega koronavirusa v teh dneh uhaja izpod nadzora. Pretrgale so se dobavne verige, flote letalskih družb so prizemljene, države zapirajo svoje meje, finančni trgi pa se lomijo. Kriza, ki jo je sprožila pandemija, utegne povzročiti tektonske spremembe, kakršnim smo priča le enkrat v posameznem stoletju. Globalizacija se je do zdaj zdela samoumevna, v svoji kolumni objavljeni na portalu Bloomberg opisuje Pankaj Mishra.
Že ob koncu 19. stoletja se je pričelo krepiti nezadovoljstvo ljudi
Že na začetku dvajsetega stoletja smo bili priča prostemu pretoku dobrin, kapitala in dela na globalni ravni, česar se je ekonomist John Maynard Keynes spominjal sledeče: “Prebivalec Londona lahko prek telefona, med srkanjem čaja v svoji postelji, naroči izdelke z vsega sveta.” Vsakemu je bilo omogočeno investirati svoje bogastvo v naravne vire ali nove družbe v kateremkoli delu sveta, možno pa je bilo potovati v katerokoli državo brez formalnosti. Gospodarsko prepleten svet se je zdel kot garancija za mir, podobno kot danes predpostavlja teorija “zlatih lokov” Thomasa Friedmana. Nobeni državi, v katerih se nahajajo restavracije verige McDonald’s, ne bosta šli v vojno.
Za to so bili najbolj dojemljivi nezadovoljni novi prebivalci hitro rastočih mest, sveže priseljeni s podeželja. Njihovo nezadovoljstvo se je pričelo krepiti že na koncu 19. stoletja, velike nacionalne države Nemčija, Italija in Japonska pa so lovile ravnotežje med doseganjem enakosti v sistemu, ki proizvaja neenakost ter želji po ravni razvitosti, kakršna je bila v zahodnih državah.
V zadnjem desetletju so bili ponovno mnogi oropani dostojanstva in varnosti
Zadnja desetletja smo priča procesom deindustrializacije, avtomatizacije in outsourcinga delovnih mest v države tretjega sveta, kar za številne predstavlja izgubo dostojanstva in varnosti. Upočasnjen gospodarski razvoj in urbanizacija sta v državah, kot sta Indija in Rusija ustvarila popolno volilno telo, ki omogoča vzpon skrajno desnim političnim figuram. Finančna kriza, ki se je začela leta 2008 je pustila globlje in dolgotrajnejše posledice, kot velika depresija, omogočila pa je vzpon na oblast politikom kot je Donald Trump, ki ga Mishra označi za oportunističnega demagoga.
Koronavirus bi se lahko izkazal za prvega izmed mnogih šokov, ki jim bomo priča
Mainstream mediji in politika se na spremembe odzivajo s pozivi k reformam, ki ne delujejo, pogrevanjem sloganov o večvrednosti liberalne demokracije v primerjavi z avtoritarizmom ter aspiracijami o vrnitvi k spodobnosti in globalnemu vodenju. Vse to v želji, da bi se vrnili na status quo pred letom 2008, skupaj s skrbjo glede podnebnih sprememb. “Koronavirus bi se lahko izkazal za prvega izmed mnogih šokov, ki jim bomo priča v bližnji prihodnsti,” še meni Mishra.
