Piše: Vida Kocjan
Poročali smo že, da v Erevanu, glavnem mestu Armenije, poteka 8. srečanje Evropske politične skupnosti (EPS/EPC), eno večjih letošnjih političnih srečanj v Evropi. Na srečanju so navzoči vsi evropski voditelji, iz Slovenije ni opaziti nikogar.
Osmi vrh EPS poteka pod geslom Gradimo prihodnost: Enotnost in stabilnost v Evropi (Building the Future: Unity and Stability in Europe). Udeležuje se ga okoli 50 voditeljev iz evropskih držav (EU + širša Evropa, vključno z UK, Ukrajino, Norveško itd.) ter gostov (npr. kanadski premier). Pred njim ali vzporedno poteka tudi prvi uradni vrh EU–Armenija (4.–5. maja).
Glavne teme so varnost v Evropi (zlasti Ukrajina in ruska agresija), regionalna stabilnost (Južni Kavkaz), enotnost v luči geopolitičnih sprememb (vključno z vplivom ZDA), migracije in sodelovanje.
Slovenski premier Robert Golob je bil naveden med udeleženci, njegova udeležba je bila potrjena, navajajo viri. Voditelji so na vrh prispeli že v nedeljo, potekajo tudi dvostranski sestanki, skupinska fotografija in razprave. Iz objav pa ni razvidno, da se Robert Golob ali katerikoli drugi član slovenske vlade tam tudi nahajal.
Kaj je tokratni razlog za izostanek, smo včeraj preverjali v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba, sicer v odhajanju, Uradu vlade za komuniciranje (Ukom) in pri predsednici republike Nataše Pirc Musar.
Odgovor smo prejeli zgolj iz Ukoma. Ti so nam odgovorili:
»Predsednik vlade se v času opravljanja tekočih poslov ne udeležuje neformalnih srečanj. Navedbe, da se premier ne udeležuje uradnih obveznosti, ne držijo in so zavajajoče. Predsednik vlade se je namreč tudi v času volilne kampanje, le nekaj dni pred državnozborskimi volitvami, udeležil rednega marčnega zasedanja Evropskega sveta. Če bi v obdobju opravljanja tekočih poslov potekalo redno zasedanje, bi se ga premier nedvomno udeležil.«
Preverili smo, kako točna je trditev vladnega urada za komuniciranje. Zanimalo nas je, kaj so tekoči posli vlade in ugotovili, da gre za ustavnopravni pojem, ki pomeni omejeno opravljanje nalog vlade (in ministrov) v prehodnem obdobju, ko ji je prenehal polni mandat, a še ni imenovana nova vlada.
Pojem v praksi ni natančno zakonsko definiran, gre za nedoločen ustavnopravni pojem. Ne glede na to pa ni absolutnega pravila, da se predsednik vlade v tekočih poslih nikoli ne udeležuje neformalnih srečanj. Gre za presojo nujnosti in pomembnosti za državo. Če je na dnevnem redu Cipra ali Armenije (EPC), tudi Foruma Tri morja, kaj pomembnega za Slovenijo (npr. migracije, varnost, regija), bi lahko argumentirali, da je udeležba del tekočih poslov. Golob je odpovedal Ciper uradno zaradi izrednih sej DZ – to je bil priročen izgovor, na seji ga nato ni bilo. Poznavalci opozarjajo, da je v ozadju verjetno tudi zavestna nizka aktivnost v tekočih poslih.
Druge vlade v odhajanju v EU (npr. Poljska, Švedska, Belgija v preteklosti) so se pogosto udeleževale pomembnih vrhov, tudi neformalnih, če so bili strateško pomembni.
UKOM ima tako prav le v ožjem smislu, ko trdi, da neformalna srečanja niso obvezna in jih je mogoče preskočiti brez večje škode za državo. Hkrati pa gre za defenzivno komunikacijo, ki skuša prikriti, da je Slovenija v tem obdobju mednarodno bolj pasivna kot bi morala biti.
To lahko označimo tudi kot klasično sivino ustavnega prava: pojem »tekoči posli« je namerno nedoločen, zato ga vsaka vlada razlaga sebi v prid. V praksi gre bolj za politično presojo kot za strogo pravno pravilo.
Povsem drugače je bilo v času vlad Janeza Janše
Janševa vlada je uradno prešla v tekoče posle 13. maja 2022 (prva seja novega državnega zbora). Kljub temu se je Janša:
- 30.–31. maja 2022: udeležil izrednega zasedanja Evropskega sveta v Bruslju. To ni bilo redno zasedanje, ampak izredno in strateško zelo pomembno.
- Nato je nadaljeval z aktivnostmi v zvezi z vojno v Ukrajini in drugimi tekočimi mednarodnimi zadevami.
Hkrati so v času tretje Janševe potekala glavna pogajanja za večletni finančni okvir EU (MFF 2021–2027) in sklad za okrevanje (NextGenerationEU / RRF). Janša je takrat do konca aktivno sodeloval in Slovenija je iz tega dobila bistveno višji znesek (okoli 10+ milijard evrov).
Podobno je bilo tudi v letih 2008 in 2013. Janez Janša se je do konca pogajal v vseh treh obdobjih za večletni finančni okvir EU in za Slovenijo (edini doslej) izpogajal zelo visoka sredstva. Janša je razumel, da gre pri pogajanjih o novem EU proračunu za dolgoročne interese države, ki morajo biti nad dnevno politiko.
Primerjava z današnjim kontekstom
Janša je torej v praksi razlagal tekoče posle precej širše kot Golobova vlada zdaj, predvsem pri mednarodnih in za Slovenijo strateških zadevah. Vedno je poudarjal kontinuiteto dela na ključnih zadevah in ni uvajal stroge ločnice med »neformalnim« in »uradnim«. Tekoče posle je razlagal širše, zlasti kadar je šlo za varnost, mednarodno krizo ali pomembne interese Slovenije. Ni se umaknil z mednarodnega prizorišča. Šel je na izredno zasedanje, ki je bilo politično in strateško pomembno.
Kaj pa nacionalni interes?
Neformalna srečanja so ključna za prave pogovore in kompromise. Kot je poudaril Janša (in to drži za vse člane EU), se na uradnih zasedanjih Evropskega sveta pogosto samo potrdi tisto, kar je bilo dogovorjeno prej na neformalnih večerjah, kosilih ali bilateralah.
Aprilski neformalni vrh v Cipru (23.–24. april 2026), na primer, je bil namenjen prav resnim pogajanjem o novem večletnem finančnem okviru EU (MFF 2028–2034), to je proračunu v vrednosti okoli 1,8 bilijona evrov. To je ena najpomembnejših tem za Slovenijo v naslednjih letih (kohezija, kmetijstvo, konkurenčnost, migracije itd.).
Aktivna udeležba (tudi v tekočih poslih) bi služila neposredno nacionalnemu interesu Slovenije: bolje braniti slovenske prioritete pri dodelitvi sredstev.
Logično in normalno je, da bi predsednik vlade (tudi v prehodnem obdobju) poskušal biti prisoten na tako pomembnih srečanjih, če je tema strateško ključna za državo – tako kot je to počel Janša. To bi bilo bolj v korist Slovenije.
Ni razumljivo, kar se dogaja zdaj, ko Golob deluje restriktivno, nerazumljivo tudi z vidika nacionalnega interesa. Gre namreč za politično presojo, ki je Golob ne premore.
Z vidika nacionalnega interesa bi bilo tako bistveno bolje, da bi Robert Golob šel na mednarodna srečanja, ne glede na formalnost ali neformalnost, ali pa bi vsaj poslal zelo močno ekipo na visoki ravni ter aktivno zagovarjal slovenske prioritete. Spomnimo. Če so neformalna srečanja tista, kjer se resnično pogaja, potem sistematična odsotnost na vrhovih, kot sta Ciper, Forum tri morja in Erevan, Sloveniji dolgoročno škodi ne glede na to, ali je vlada v tekočih poslih ali ne.
Nerazumljiva je tudi drža predsednice države Nataše Pirc Musar. Na njene odgovore še vedno čakamo. Do zdaj še ni našla časa za nas.
