“Koronavirus nas opominja, da stare modrosti ohranjajo svojo vrednost tudi v današnjih časih,” je zapisal Breitbartov James P. Pinkerton in opozoril, da smo se v današnjih časih prisiljeni zateči k metodam in ukrepom, ki so še nedolgo nazaj veljali za zastarele, neuporabne in odvečne.
Včasih, vse od časov antike, so bile vodovodne cevi iz bakra. To je dalo vodi značilen priokus, a ravno tako je baker bil smrt za mikroorganizme. “Videli smo viruse, ki jih kar raznese. Pristanejo na bakru in jih enostavno razžre,” povedal profesor za okoljsko zdravje z Univerze v Southamptonu, Bill Keevil.
Vseeno pa so bakrene cevi marsikje zamenjali s plastiko in nerjavečim jeklom. Slednje je vsekakor cenejše, voda nima priokusa po bakru, a z učinkom, ki ga ima baker na viruse, se ne more primerjati. Leta 2008 so v ZDA odobrili rabo večih kovin in zlitin s protimikrobnimi lastnostmi, kot so baker, bron in medenina.
Meje
Leta in leta smo lahko poslušali, kako so odprte meje znak modernosti, odprtosti in prefinjenosti, zapiranje mej je bilo znak reakcionarjev, ksenofobov. Zdaj, ko je začel smrt sejati wuhanski koronavirus COVID-19, pa smo priča, kako številne države po svetu brez pardona zapirajo svoje meje.
V očeh javnosti so države, ki tega ne počnejo, označene za nespametne, njihovo ravnanje pa za neodgovorno. Še nadvse liberalni New York Times, kjer so v preteklosti podpirali odprte meje, te dni vztraja, da “če nam je italijanska izkušnja pokazala karkoli, je to, da morajo biti ukrepi izolacije prizadetih območij in omejitve gibanja večjega dela prebivalstva sprejeti čim bolj zgodaj in izvršeni z absolutno jasnostjo in nato biti strogo izvajani.”
Zidovi
Zidovi, ograje, količki. Če kaj, se je potreba po učinkoviti obrambi, ne samo meje, temveč tudi urbanih središč, v zadnjih letih pokazala za vedno večjo prioriteto. Še ne tako davno so se številni norčevali iz ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki se je zavezal, da bo postavil zid. Zdaj, ko na ameriško-mehiški meji počasi raste visoka ograja, liberalcem ni več do smeha.
Nekaj časa je trajalo, sprva je šlo še za norčevanje, potem za ogorčenje, zdaj se raje pretvarjajo, da se to ne dogaja. A ravno razne pregrade, ovire in prepreke so tisto, kar nam omogoča varnost v zavetju lastnega doma in države. Ko je enkrat karantena postala del naših življenj, smo lahko videli, kako uporabni so zidovi, iz katerih se je marsikdo še nedolgo nazaj zabaval.
Družbena distanca
V času, ko podeželje umira na obroke in so vsi prisiljeni oditi v mesta, je zaradi COVID-19 popularno postalo družbeno distanciranje. Naenkrat živeti v velikem mestu, ki ima več prebivalstva, kot ga je sploh samo zmožno preživljati, več ni dobra ideja. Predmestja in podeželja po drugi strani ostajajo varna.
Tu ne gre pozabiti niti nebuloze, ki so se jih pred samim izbruhom epidemije v Italiji šli levičarji s svojimi akcijami “objemi Kitajca”, v imenu boja proti “rasizmu”, ker je desnica opozarjala na nevarnost širjenja koronavirusa s Kitajske in zahtevala prepoved letov s Kitajske. Zdaj smo priča, ko se večina nahaja v samoizolaciji, ponekod po svetu so ljude zaprti v karanteno, drugje oblasti preganjajo tiste, ki se ukrepov o družbeni distanci ne držijo.
Ivan Šokić/Nova24TV
