Konflikt v regiji Tigray na severu Etiopije, kjer je vojska sprožila operacijo proti tamkajšnji vplivni Tigrayski ljudski osvobodilni fronti (TPLF), se še zaostruje. Borci TPLF so danes obstreljevali več ciljev, med drugim letališči v sosednji pokrajini, poroča britanski BBC na svoji spletni strani.
Predstavniki etiopske vlade so potrdili, da sta v petek pozno zvečer raketi zadeli območji letališč v mestih Bahir Dar in Gondar v sosednji pokrajini Amhara. Obe služita kot civilni in vojaški letališči. Kot so še sporočili, preiskava napadov poteka, odgovornost zanju pa so pripisali “hunti TPLF”.
TPLF je prevzela odgovornost za napada in dodala, da je šlo za povračilni udarec. Sile iz Amhare se namreč skupaj z zveznimi silami borijo proti borcem TPLF v Tigrayu. “Dokler se napadi na ljudi Tigraya ne ustavijo, se bodo naši napadi še stopnjevali,” so ob tem zagrozili iz TPLF.
Etiopski premier Abiy Ahmed, sicer lanskoletni Nobelov nagrajenec za mir, je zaradi stopnjevanja konflikta med zveznimi in pokrajinskimi oblastmi oziroma TPLF v začetku meseca v regijo Tigray poslal vojsko ter vojaška letala. Operacijo je sprožil, potem ko je TPLF pripisal odgovornost za napad na vojaški oporišči etiopske vojske 4. novembra, kar so v TPLF sicer zanikali.
Napetosti so se sicer pred tem stopnjevale že dlje časa. TPLF je desetletja dominirala tako v vojaškem kot političnem življenju v Tigrayu, nato pa je oblast v Etiopiji prevzel Abiy in začel uvajati obsežne reforme, ki TPLF nikakor niso bile po volji. V regiji so septembra izvedli volitve, TPLF pa je vlada v Adis Abebi označila za uporniško skupino.
Nasilje na območju se zdaj močno zaostruje in obstaja bojazen, da se utegne konflikt razširiti na druge dele Etiopije, sicer druge najštevilčnejše afriške države. Ta strah se je po raketnih napadih na sosednjo pokrajino zdaj še okrepil. Na obeh straneh poročajo o prelivanju krvi, a zaradi izpada interneta in blokiranih telefonskih linij je informacije težko preveriti. Več kot deset tisoč beguncev je medtem že zbežalo v sosednji Sudan.
Še posebej skrb vzbujajoča so poročila organizacije Amnesty International (AI) o pokolu 9. novembra, v katerem naj bi bili z noži in mačetami ubiti številni nedolžni ljudje – domnevno delavci, za katere pa ni jasno, od kod so bili. AI pravi, da je digitalno preveril verodostojnost grozljivih fotografij in video posnetkov trupel. Abiy je odgovornost za pokol pripisal TPFL, ta pa to zanika.
K ustavitvi spopadov, ki da ogrožajo stabilnost regije, je med drugim v petek pozvala EU. Kot sta posvarila visoki predstavnik EU za zunanje zadeve Josep Borrell in evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, “so etnično usmerjeni ukrepi, sovražni govor in obtožbe o grozodejstvih, ki se dogajajo v Etiopiji, skrb zbujajoči”. “Demonizacija etničnih skupin” je po njunem mnenju smrtonosen začaran krog, pred katerim je treba Etiopijo obvarovati.
Lenarčič je še posebej opozoril na nevarnost humanitarne katastrofe, saj je bilo že pred zadnjo krizo v Etiopiji 15 milijonov ljudi odvisnih od humanitarne pomoči, od tega trije milijoni v Tigrayu.
