Piše: C. R.
V Bruslju je 18. marca potekala konferenca o globalni sinergiji “Global Synergy Conference 2026: Power, Partnerships and the Next Global Order”, ki je bila namenjena razpravi o spremembah v globalnem geopolitičnem okolju in vlogi Evropske unije pri oblikovanju prihodnjega svetovnega reda. Dogodek je izpostavil, da se mednarodni sistem nahaja v fazi prehoda v večpolarno ureditev, v kateri poleg držav vse pomembnejšo vlogo igrajo regionalni bloki in strateška partnerstva.
V uvodnem nagovoru je predsednik Mikuláš Dzurinda iz Martens Centre poudaril, da je ruska agresija na Ukrajino spodbudila EU k tesnejšim partnerstvom z državami globalnega juga, kar krepi sodelovanje na področjih zunanje politike, globalne varnosti in trgovine. Po njegovih besedah vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo še dodatno potrjuje potrebo po iskanju novih zaveznikov.
Dzurinda je opozoril, da, čeprav so Združene države Amerike ključni partner EU, določena njihova dejanja, kot je napad ZDA in Izraela na Iran brez mandata Generalne skupščine OZN, niso nujno v skladu z interesi EU in globalno stabilnostjo. Dodal je, da slabitev multilateralizma in vloge OZN predstavlja resen izziv, saj trenutno ni druge institucije, ki bi omogočala globalni dialog med državami.
Pomemben del konference je bil posvečen gospodarskim in tehnološkim izzivom. Poudarjena je bila potreba po krepitvi ekonomske varnosti EU, zlasti odpornosti dobavnih verig, ter zmanjševanju odvisnosti od posameznih trgov ali akterjev. Razprave so se osredotočile tudi na tehnološki razvoj, vključno z umetno inteligenco in digitalno infrastrukturo.
Varnostna vprašanja so zajemala možnosti obrambnega sodelovanja z globalnim jugom ter zaščito ključnih globalnih domen, kot so pomorski prostor, kibernetski prostor in vesolje. Posebno pozornost so udeleženci namenili strateškim partnerstvom EU z državami globalnega juga, pri čemer sta bili izpostavljeni Indija in Afrika, ter širšemu sodelovanju z Latinsko Ameriko (Mercosur) za zagotavljanje stabilnih dobavnih verig in gospodarske rasti.
Dzurinda je izpostavil tudi gospodarske uspehe EU: sklenitev trgovinskih sporazumov z državami Mercosurja, Indijo, Vietnamom, Čilom, Kenijo, Singapurjem in karibskimi državami, ki bodo po njegovih besedah prinesli konkretne koristi državljanom EU. Ob tem je poudaril, da morajo odnosi med EU in globalnim jugom presegati zgolj trgovinske sporazume, saj Evropski način življenja predstavlja vrednostni koncept, ki lahko povezuje zavezništva na osnovi skupnih vrednot.
Konferenca je zaključila, da se globalni red nahaja v obdobju globoke transformacije, kar od EU zahteva proaktivno in strateško delovanje. Ključni cilji ostajajo: končanje vojne v Ukrajini, preprečevanje eskalacije konflikta na Bližnjem vzhodu, obvladovanje migracij ter soočanje z naraščajočo inflacijo in cenami energije.
