Piše: Jože Jan
Azijski velikan želi zaščititi svojo kibernetsko suverenost z ukrepi, kot je prepoved kriptovalut in omejitvijo zbiranja podatkov kitajskih državljanov.
Kitajska uvaja ukrepe za zaščito svoje digitalne suverenosti. Peking že nekaj časa krepi svojo sposobnost uporabljanja novejših tehnologij (domačih in tujih) in skrbi, da to, kar se dogaja v digitalnem prostoru ne bi moglo spodkopati državne oblasti. V tem kontekstu je prejšnji teden kitajska vlada prepovedala trženje s kriptovalutami, edina dovoljena virtualna valuta bo digitalni yuan. Kitajska je prva velika sila, ki se je na tem področju dokončno odločila.
Prepoved kriptovalut pa ni edina uvedena politika na digitalnem področju: novembra meseca bo stopila v veljavo uredba o zasebnosti podatkov. Zakon o varstvu osebnih podatkov določa pravice državljanov. Podjetja bodo morala imeti soglasje uporabnikov, ki bodo lahko zahtevali dostop do podatkov v rokah podjetij.
Kitajski državljani niso nikoli prej imeli takšnih pravic. Vlada je izdala to uredbo potem, ko je ne dan prišlo več škandalov povezanih z napačnim upravljanjem osebnih podatkov. Najbolj odmeven primer je bila smrt mlade študentke zaradi srčnega zastoja, potem ko je izvedela, da so bili vsi njeni prihranki ukradeni zaradi prevare, ki je bila možna zaradi nezadostnega varovanja njenih podatkov.
Kitajska na ta način vpliva na vsa podjetja, ki poslujejo na Kitajskem, vključno tuja. Andrea G. Rodríguez, raziskovalka na področju nastajajočih tehnologij v Barcelonskem centru za mednarodne zadeve, je poudarila, da »ti ukrepi močno omejujejo čezmejno trgovanje s podatki. Tisti, ki bodo želeli imeti dostop do teh informacij, bodo potrebovali dovoljenje Kitajskega sveta za kibernetsko varnost. Na nek način je to zaščita podatkov, ki se ustvarijo na Kitajskem.«
Upravljanje čezmejnih pretokov podatkov ni enostavna zadeva. Združene države in Evropska unija sta že imeli sporazume in nesporazume. Med letoma 2000 in 2015 je sporazum Safe Harbor ameriškim podjetjem omogočil, da zbrane podatke v EU prenesejo v ZDA. Sodišče EU ga je razveljavilo po aferi Edwarda Snowdena, ki je razkril sistematično vohunjene ZDA v evropskih državah. Bruselj in Washington sta leta 2016 podpisala nov sporazum Privacy Shield, a ga je sodišče EU razglasilo za neveljavno, ker ZDA niso jamčile standarda zasebnosti podatkov kakršnega je zahtevala EU.
Google, Facebook, Amazon in druga velika ameriška podjetja še vedno obdelujejo podatke državljanov EU, ampak to morajo delati na evropskih tleh, kar pomeni, da morajo upoštevati pravila EU. To se bo od zdaj naprej dogajalo na Kitajskem: delovati bo možno še naprej, vendar v skladu s kitajskimi pravili.
Vir: El País, Španija
