Piše: Sara Rančigaj
Nemška kanclerka je prejšnji teden napovedala strogo zaprtje države po velikonočnih praznikih, nakar se je javnosti opravičila, da nimajo zadostnih podatkov, s katerimi bi lahko določili najbolj primerne ukrepe. Kot kaže pa niso bili krivi podatki, temveč voditelji zveznih dežel, ki z nabiranjem političnih točk ne želijo sprejeti bolj strogih omejevalnih ukrepov. Izkazalo se je, da nemška kanclerka oziroma parlament le nima tako velike moči nad zveznimi deželami, a Merklova je prepričana, da ne bo stala križem rok in je pripravljena sprejeti strožje ukrepe, da zaščiti prebivalce. Glede na to, da prebivalci ukrepov po večini ne marajo, Merklova nima kaj izgubiti in se bo postavila po robu, saj ji ni treba iskati priljubljenosti za nabiranje političnih točk, temveč ji je pomembno odreagirati pravilno. “Po zakonu smo dolžni zajeziti okužbe. Trenutno zadrževanja pri tem ni,” je pojasnila Merklova.
Že več kot leto dni je v navadi politikov, da iz dneva v dan v času pandemije napovedujejo različne ukrepe. Nazadnje so se nemška kanclerka Angela Merkel, bavarski premier Markus Söder (CSU) in berlinski župan Michael Müller (SPD) pred novinarji pojavili v torek zjutraj ob pol treh. Napovedali so velikonočno zapiranje države, za kar se je Merklova naslednji dan opravičila, saj je menila, da je še prehitro za sprejemanje tako strogih ukrepov. Kot je pojasnila še ni bilo dovolj podatkov o tem, kako se bo epidemija odvijala. “Škandal je bil popoln,” so zapisali v Zeit online.
Merklova je v nedeljski oddaji odgovarjala na vprašanja Anne Will, kar mediji smatrajo kot nekaj dobrega po četrtkovem “kolapsu”. Kot se je izkazalo, je kanclerka zadnja v vrsti, preden je končno pripravljena poseči po avtonomiji voditeljev zveznih držav. Kot kaže pa bo tokrat ukrepala bolj odločno, če se ne bodo dokončno držali skupnih odločitev. Če se bo incidenca dvignila nad sto, bo sledilo ponovno zaprtje tistih dežel, ki ukrepov še ne bodo sprejele. Kot še poudarjajo, naj bi bila Merklova pripravljena na zaprtje države po Veliki noči.
Vseeno so prepričani, da je z načrtovanim velikonočnim zaprtjem naredila napako. “Na koncu imam končno odgovornost za vse, kar je na mestu,” je prepričana Merklova in medtem še poudari, da bo potrebno preučiti vse možnosti. Pojasnjuje tudi, kakšne so te možnosti. Če dežele v bližnji prihodnosti ne bodo ukrepale, bodo prešle na tretji val pandemije prek zakona o zaščiti pred okužbami, ki je bil predhodno spremenjen. To bi pomenilo omejitve prehajanja, omejitve stikov, obvezno delo od doma, kljub vsemu pa si državljani ne želijo strožjih ukrepov. “Po zakonu smo dolžni zajeziti okužbe. Trenutno zadrževanja pri tem ni,” pravi Merklova. Pri sprejemanju ukrepov se še vedno opira na mnenje zveznih dežel – po postopku mora najprej odločitev sprejeti zvezni parlament, nakar končno odločitev sprejmejo zvezne dežele. Merklova opaža, da je nekaterim voditeljem zveznim dežel več do političnih točk, kot pa do zdravja ljudi. “Še dva tedna ne bom stala križem rok.”
Zakaj imajo zvezne države toliko moči v sprejemanju ukrepov
Kanclerka deželam priporoča, da uvedejo dodatne covid-19 omejitve, sicer bo ukrepala preko zvezne vlade. V pandemiji korone je porazdelitev moči bolj vidna kot kdaj koli prej in kakšno moč imajo dejansko zvezne dežele, ki ukrepov ne želijo sprejeti, kljub temu, da jih Merklova vidi kot nujne. Medtem pa je voditelj iz vrst CDU zvezne države Posarje, Tobias Hans napovedal popuščanje ukrepov kljub bližini Francije, ki se zapira za cel mesec. Merklova njegovo odločitev ocenjuje kot “zelo drzno”, prav tako pa ni zadovoljna z odločitvami premierja Severnega Porenja-Vestfalije in njenega naslednika na čelu stranke, Armina Lascheta. Kanclerka je dejala, da je njegove odločitve “ne osrečujejo”, kar v njenem slogu pomeni kot zelo hud opomin. V primeru predsednika CDU in bodočega kandidata za kanclerja, ki je na položaju le nekaj mesecev, je Laschet videti kot prepovedani žarek.
Epidemija je povzročila padec priljubljenosti Merklove, njen odhod pa ji lahko omogoča, da se postavi po robu zveznim deželam in sprejme strožje ukrepe, da zavaruje državljane
Nekateri so prepričani, da je Merklova predolgo pustila, da se niso sprejeli strožji ukrepi. Umrlo je že več kot 76 tisoč ljudi, cepljenih je bilo približno le deset odstotkov prebivalstva. Bilanca stanja je izredno slaba, četudi kanclerka še enkrat poudarja, da gre drugim državam še slabše. Nova zvezna vlada bo izvoljena čez šest mesecev, dejstvo pa je, da Merklova ne pooseblja več prihodnosti države. Menijo, da je to slabo, ker v zgodovinski krizi vedno bolj izgublja svoje privržence. Lahko pa bi to pomenilo tudi nekaj dobrega, saj Merklova kot ženska, ki bo svojo funkcijo zapustila, lahko svobodno deluje in sprejme strožje ukrepe od zveznih dežel. V oddaji je jasno povedala, da je morda pripravljena tudi na ta korak.
