Piše: C. R.
Islandija, ki je ena od edinih držav, ki še vedno komercialno lovi kite je sporočila, da namerava to prakso opustiti do leta 2024 saj se povpraševanje po kitovem mesu zmanjšuje.
V zadnjih treh letih so kitolovci te otoške države kljub velikim kvotam komajda zapluli s svojimi čolni v severni Atlantik. “Za odobritev lova na kite po letu 2024 je malo razlogov,” je v petek v časopisu Morgunbladid zapisala ministrica za ribištvo Svandís Svavarsdóttir, članica levo-zelene stranke. “Obstaja le malo dokazov, da je ta dejavnost gospodarsko koristna,” je dejala. Povpraševanje po islandskem kitovem mesu se je dramatično zmanjšalo odkar je Japonska, ki je glavni islandski trg zlasti za meso kitov leta 2019 po tridesetih letih premora ponovno začela s komercialnim kitolovom.
Zaradi razširitve obalnega območja prepovedi ribolova, ki od kitolovcev zahteva, da se odpravijo dlje od obale je islandski lov postal dražji. Besedam Svavarsdottirjeve se je pridružil tudi Gísli Vikingsson, morski biolog in strokovnjak za kite pri islandskem inštitutu za raziskave morja in sladkih voda. “Tudi če je kitolov trajnosten z biološkega vidika morda ni družbeno ali gospodarsko trajnosten, kar pa spet ni naše področje,” je dejal Vikingsson. Tudi število ladij, ki sodelujejo v lovu se še naprej zmanjšuje. Leta 2021 je 14 še delujočih čolnov na Norveškem s harpunami ulovilo 575 kitov, kar je manj kot polovica odobrene kvote. Islandija, Norveška in Japonska so edine države, ki dovoljujejo komercialni lov na kite kljub kritikam zagovornikov pravic živali in okoljevarstvenikov pomislekom glede toksinov v mesu in krčenju trga. Na Islandiji so kiti v zadnjih letih postali zvezde cvetočega ekološkega turizma.
Preden je pandemija COVID-19 ohromila turistični sektor se je leta 2019 v vode severnega Atlantika pri Islandiji zgrnilo več kot 360 000 opazovalcev kitov, da bi občudovali veličastna bitja.
Vir: euronews.com
