Bruto domači proizvod (BDP) se je lani po prvi oceni statističnega urada realno zvišal za 2,4 odstotka, v zadnjem lanskem četrtletju pa je bila medletna rast 1,7-odstotna. K lanski rasti je lani pomembno prispevalo zunanje povpraševanje, čeprav je bila rast izvoza manj izrazita kot v predhodnih dveh letih. Tudi domače trošenje je bilo zmernejše, poroča STA. Vendar pa na Hrvaškem beležijo v istem obdobju višjo rast kot v Sloveniji.
Sezonsko prilagojeni BDP je bil v zadnjem četrtletju lani za 0,4 odstotka višji kot v tretjem trimesečju in za 1,7 odstotka višji kot v enakem obdobju predlani.
V lanskem letu se je izvoz povečal za 4,4 odstotka, leto prej za 6,1 odstotka. Domače trošenje se je lani povečalo za 2,1 odstotka, predlani pa za 4,3 odstotka, kar je bilo največ po letu 2007.
Tudi bruto investicije v osnovna sredstva so se lani povečala po precej nižji stopnji kot predlani, in sicer za 3,2 odstotka, medtem ko je ta predlani dosegla 9,1-odsotno rast. Rast izdatkov za končno potrošnjo je bila lani prav tako nekoliko nižja in dosegla 2,4 odstotka.
Skupna zaposlenost je lani znašala 1.045.000 oseb, kar je največ, odkar so na voljo podatki oz. od leta 1995 naprej. V primerjavi z letom 2018 se je povečala za 2,4 odstotka.
BDP je lani v tekočih cenah znašal 48.007 milijonov evrov, kar je nominalno za 4,9 odstotka več kot v letu 2018.
V zadnjem lanskem četrtletju sta bila zunanje povpraševanje in domača potrošnja šibka. Izvoz se je v primerjavi z enakim četrtletjem predlani povečal za 0,9 odstotka, domače trošenje je bilo višje za 0,4 odstotka.
Rast izvoza je bila ena izmed najnižjih od začetka leta 2010, odkar je izvoz naraščal, z izjemo drugega četrtletja 2012, je navedel urad. Medtem je uvoz v zadnjem lanskem četrtletju upadel za 0,8 odstotka. Tudi ta se je pred tem povečeval skozi daljše obdobje, in sicer vse od drugega četrtletja 2013.
Prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP je bil v zadnjem četrtletju 2019 pozitiven. Znašal je 1,3 odstotne točke.
Na šibko domače trošenje je v zadnjem lanskem četrtletju vplivala razmeroma nizka rast končnega trošenja in bruto investicij.
Najpomembnejši komponenti domačega trošenja sta bili končna potrošnja gospodinjstev in bruto investicije v osnovna sredstva. Prva se je povečala za 1,2 odstotka, kar je manjše povečanje kot v prejšnjih četrtletjih, ko je rasla med 2,5 in 3,8 odstotka. Druge pa so se zmanjšale za 4,5 odstotka, na kar je vplivalo zmanjšanje investiranja v večino osnovnih sredstev.
Gospodarska rast se je skozi lansko leto postopoma ohlajala. V prvem lanskem četrtletju je realna rast BDP dosegla 3,3 odstotka, v drugem 2,5 odstotka, v tretjem 2,4 odstotka in v četrtem 1,7 odstotka.
Napovedi domačih in tujih ustanov za lansko rast slovenskega gospodarstva se gibljejo med 2,5 in 3,1 odstotka. To je nekoliko višje od današnje ocene rasti, ki jo je urad pripravil na podlagi četrtletne metode.
Letno oceno rasti bo statistični urad objavil konec avgusta. Predlani je Slovenija po prvi oceni urada beležila 4,5-odstotno rast, po letni pa 4,1-odstotno. Statistični urad je ob tem revidiral slednji podatek in danes objavil, da se predlanska stopnja rasti BDP v višini 4,1 odstotka ni spremenil.
Hrvaška lani z 2,9-odstotno gospodarsko rastjo
Hrvaški bruto domači proizvod (BDP) se je po prvi oceni lani v primerjavi z letom prej realno povečal za 2,9 odstotka, je danes objavil hrvaški statistični urad. Rast je bila za 0,3 odstotne točke višja kot leta 2018 in enaka kot leta 2017.
V zadnjem trimesečju lani je bila letna rast BDP 2,5-odstotna. S tem je bila nižja kot v prvem in v tretjem četrtletju, ko je znašala 4,1 in 2,9 odstotka, ter višja kot v drugem četrtletju, ko je znašala 2,4 odstotka
BDP se je v zadnjem četrtletju okrepil predvsem na račun večjega domačega povpraševanja in izvoza. Potrošnja gospodinjstev se je na letni ravni okrepila za 3,8 odstotka. Izvoz se je v zadnjem lanskem trimesečju zvišal za 5,6 odstotkov, so objavili na spletni strani hrvaškega statističnega urada.
Po sezonsko prilagojenih podatkih se je BDP v zadnjem lanskem četrtletju povečal za 2,7 odstotka.
Hrvaško gospodarstvo se krepi 22 četrtletij zapored. Najvišja rast je bila v zadnjem četrtletju leta 2016, ko je dosegla 3,4 odstotka, kar je bilo največ po zadnjem četrtletju leta 2007.
Toliko o gospodarski uspešnosti vlade Marjana Šarca.
