Sprejet interventni razvojni zakon, rdeči sindikati na okopih

Piše: Vida Kocjan

Državni zbor je sprejel obsežen interventni razvojni zakon, ki prinaša nižje davke, razbremenitve za podjetja, spremembe v zdravstvu ter novosti pri upokojevanju. Zakon je nujen za razvojni preobrat za konkurenčnejšo Slovenijo, sindikati in leva politika pa so že sprožili referendumsko ofenzivo. Pri vsem tem se odpira tudi vprašanje dvojnih meril: podobne posege v zakonodajo je leva politika leta 2022 podpirala brez večjih pomislekov.

Državni zbor je 11. maja sprejel zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Zakon so pripravile stranke NSi, SLS, Fokus Marka Lotriča in Demokrati, podprli pa so ga še v SDS in Resni.ci. Sprejet je bil s 47 glasovi za in 35 proti. V odhajajočih vladnih strankah (Svoboda, SD in Levica) so takoj planili, na pomoč so jim priskočili provladni sindikati in del levičarskih nevladnih organizaciji. Še posebej so se izpostavili sindikati – zakon so poimenovali kot »zakon za razkroj Slovenije«. Takoj so začeli zbirati podpise za naknadni zakonodajni referendum.

Zakon je omnibus, ki v enem samem pravnem aktu hkrati spreminja ali ureja več različnih zakonov oziroma področij, v konkretnem primeru posega v deset različnih zakonov. Predlagatelji ga predstavljajo kot nujen paket za razbremenitev gospodarstva, spodbujanje razvoja in pripravo na prihodnje izzive. Nasprotniki pa opozarjajo na enostransko sprejemanje in tveganja za javne finance. Kot kaže, jih najbolj motijo določila glede upokojevanja in delno zdravstva, nadalje pa tudi nižji davki, saj jih skrbi, kako bo država financirala (njihove) izbrance. Na varčevanje in vitkejšo državo seveda ne pomislijo.

Znižanje DDV za nekatere osnovne izdelke

Eden vidnejših ukrepov interventnega zakona je začasno znižanje stopnje davka na dodano vrednost (DDV) za osnovna živila in nekatere energente, in sicer z 9,5 na 5 odstotkov. Seznam izdelkov, za katere bo z novim zakonom veljala nižja, 5-odstotna stopnja DDV, je naslednji: pšenična moka, kruh, testenine, goveje, svinjsko in piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi polmastni siri in maslo, jajca, sveže sadje in zelenjava, sončnično olje, beli sladkor ter živila za posebne zdravstvene, presnovne in fiziološke potrebe (npr. brezglutenska živila). Poleg tega se znižanje DDV nanaša tudi na gnojila, semena in sadike rastlinskega ali živalskega izvora.

Ločeno od tega zakon omogoča vladi, da za največ 9 mesecev začasno zniža DDV za energente (električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo) z 22 odstotkov na 9,5 odstotka, hkrati pa mora zagotoviti regulacijo cen teh energentov.

Namen ukrepa je omiliti rast cen osnovnih življenjskih potrebščin za gospodinjstva. Povprečno znižanje cen je ocenjeno na okoli 4 do 4,2 odstotka. Za povprečno štiričlansko družino bi prihranek pri mesečni košarici osnovnih živil znašal med 8 in 15 evrov, odvisno od tega, koliko kupujejo s seznama.

Skupni prihranek za povprečno gospodinjstvo (pri elektriki ter ogrevanju na plin) pa bi bil med 10 in 25 evri mesečno, odvisno od vrste ogrevanja in porabe. V kurilni sezoni je prihranek višji.

Razbremenitve za mala podjetja in normirance

Zakon prinaša pomembne olajšave za samostojne podjetnike (s.p.-je) in mala podjetja. Spreminja sistem normiranih odhodkov z lestvico, ki je ugodnejša za manjše s.p.-je (do določenega praga prihodkov). Prav tako znižuje najnižjo osnovo za plačilo prispevkov za samozaposlene in kmete. Po mnenju podpornikov gre za pomemben korak k razbremenitvi malega gospodarstva, ki je hrbtenica slovenskega gospodarstva. Kritiki opozarjajo, da lahko takšne spremembe povečajo segmentacijo trga dela in tveganje prekarizacije.

Odprava prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence, nekatere s.p.-je in kmete

Zakon odpravlja prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki so ga plačevali upokojenci. To je neposredna olajšava za starejše prebivalce, ki naj bi izboljšala njihov materialni položaj. Podporniki vidijo v tem ukrep socialne pravičnosti, saj upokojenci že prejemajo nižje dohodke. Hkrati zakon odpravlja dvojno obremenitev za ljudi, ki imajo redno zaposlitev in poleg tega opravljajo popoldansko dejavnost ali dopolnilno dejavnost na kmetiji. Za polne samozaposlene in glavne kmete prispevek za dolgotrajno oskrbo praviloma ostaja.

Manj omejitev, nižji davki za dolgoročne najeme

Novi zakon prinaša pomembne spremembe na področju oddajanja stanovanj. Začasno razbremenjuje ponudnike kratkoročnih najemov in uvaja močne davčne spodbude za dolgoročno oddajanje stanovanj mladim in družinam. Novi zakon o gostinstvu se do konca leta 2026 ne bo uporabljal. V letu 2027 pa kratkoročno oddajanje stanovanj časovno ne bo omejeno. To pomeni, da občine prihodnje leto ne bodo mogle uvajati omejitev glede števila dni oddajanja ali dodatnih lokalnih restrikcij za turistične najeme.

Na drugi strani zakon močno posega na področje klasičnih najemov. Davek na oddajanje nepremičnin se s sedanjih 25 odstotkov znižuje na 15 odstotkov. Še bistveno nižja, petodstotna davčna stopnja pa bo veljala za lastnike, ki bodo stanovanja oddajali mladim do 30. leta ali družinam z otroki, če bodo ti v stanovanju dejansko prebivali in imeli prijavljeno stalno prebivališče.

Spremembe na področju zdravstva

Zakon prinaša večjo fleksibilnost v zdravstvenem sistemu. Dopolnilno delo zdravnikov je širše omogočeno. Zdravstveni delavci iz javne mreže bodo lahko delali pri zasebnikih (do 8 ur tedensko s soglasjem direktorja javnega zavoda). Olajšuje se sklepanje pogodb med javnimi zavodi in zasebnimi izvajalci, koncesionarji pa bodo lahko prosto razpolagali z dobički. Zagovorniki zakona poudarjajo večjo fleksibilnost sistema, ki bo pomagala zmanjšati čakalne dobe, zadržati kadre v Sloveniji in povečati skupne kapacitete zdravstvenega sistema.

Spremembe za upokojence – upokojevanje in delo

Zakon uvaja možnost polnega dvojnega statusa. To pomeni, da bo upokojenec lahko delal in hkrati prejemal polno pokojnino. Zakon prav tako spreminja pravila o prenehanju delovnega razmerja ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino (upokojevanje z možnostjo nadaljevanja s soglasjem delodajalca). Podporniki zakona navajajo, da gre za spodbujanje daljše delovne aktivnosti v času demografskih izzivov. Sindikati pa temu zelo nasprotujejo. Skrbi jih določilo, da se bo moral vsak, ki izpolni pogoje za upokojitev (starost in leta delovne dobe), upokojiti, nato pa se bo lahko z delodajalcem, če bo slednjemu v interesu, dogovoril za vnovično zaposlitev.

Razvojna kapica pri 7.500 evrih

Za sindikate sporen ukrep je tudi uvedba razvojne kapice pri 7.500 evrov bruto mesečne plače. Nad tem zneskom se prispevki za socialno varnost ne plačujejo več. V zakonu je predvideno, da ukrep začne veljati 1. julija 2026.

Do zdaj so se  prispevki odmerjali od celotne plače, pokojninska osnova pa je bila omejena na približno 5.159 evrov. Visoko plačani so tako plačevali polne prispevke, a so pokojnino prejeli največ do zakonske meje. Konkretne izračune za plačo zdaj in po spremembah z uvedbo davčne kapice objavljamo v posebni tabeli.

Po podatkih Statističnega urada RS gre za približno 0,5–1,3 odstotka zaposlenih (med 2.000 in 13.750 oseb). Gre za menedžerje, IT-strokovnjake, finančnike in tudi del javnega sektorja.

Razvojna kapica je v precejšnji meri v pomoč tudi delodajalcem. Nižji strošek dela za visoko kvalificirane kadre olajša zadrževanje talentov in konkuriranje na evropskem trgu.

Za primerjavo; Avstrija ima omejitev prispevkov že desetletja (meja okoli 6.930 evrov). Slovenija se s 7.500 evri delno približuje avstrijskemu modelu, a ostaja nekoliko manj ugodna. Avstrija ima višjo produktivnost in boljšo pokojninsko sorazmernost.

Glavni razlogi sindikatov za nasprotovanje

Sindikati trdijo, da zakon ruši načelo solidarnosti v sistemu socialnih zavarovanj, ogroža javne blagajne (izpad ocenjujejo na stotine milijonov evrov, tega pa ne utemeljijo), odpira vrata privatizaciji zdravstva in koristi predvsem ozkemu vrhu družbe. Posebej ostro kritizirajo spremembe v zdravstvu, kjer zagovarjajo obstoječi sistem, ki ga je vzpostavila mreža okoli Jaše Jenulla oziroma Dušana Kebra. Omogočanje dela javnih zdravnikov pri zasebnikih in lažje sklepanje pogodb z zasebnimi izvajalci naj bi po mnenju sindikatov in levih nevladnikov vodila k odlivu kadrov iz javne mreže in povečanju neenakosti pri dostopu do zdravstvenih storitev. Pri tem nimajo prav.

Nasprotujejo tudi uvedbi polnega dvojnega statusa (delo + polna pokojnina) in spremembam pri prenehanju delovnega razmerja.

Sindikati na splošno poudarjajo, da interventni zakon koristi predvsem ozkemu vrhu družbe (menedžerjem in visoko plačanim strokovnjakom) ter delodajalcem, medtem ko bo račun za te razbremenitve plačala velika večina prebivalcev prek slabših javnih storitev in nižje socialne varnosti. Njihovi argumenti ne vzdržijo, saj ne upoštevajo ekonomskih učinkov na srednji in dolgi rok. Hkrati poenostavljeno predpostavljajo, da bo vsaka razbremenitev avtomatično pomenila rezanje javnih storitev (namesto da bi vlada hkrati varčevala ali izboljševala učinkovitost). Branijo sistem, v katerem je Slovenija imela eno najvišjih mejnih obremenitev visokih plač v Evropi in državah OECD.

Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da je argument sindikatov delno resničen, preveč poenostavljen, statičen in ideološko obarvan. Takšne levičarske ideologije pa si sindikati ne bi smeli privoščiti.

Dvojna merila – primerjava z letom 2022

Zanimivo je tudi opazovati, kako različna je bila reakcija leve javnosti in sindikatov na podoben zakon pred štirimi leti.

Leta 2022, dan po volitvah, ki so bile 24. aprila, je Inštitut 8. marec pod vodstvom Nike Kovač vložil v državni zbor svoj omnibus zakon, ki je hkrati posegal v 11 različnih zakonov. Zakon je bil namenjen »odpravi škodljivih posegov prejšnje Janševe vlade« in je med drugim spreminjal sestavo svetov javnih zavodov, pravila kadriranja v policiji, okoljevarstvene postopke, status tujih študentov in druge vsebine.

Takrat je leva koalicija (Svoboda, SD in Levica) zakon sprejela z navdušenjem. Tudi sindikati so molčali, čeprav so ostro posegli tudi v plače – zaradi višjih davkov so bile te nižje. Kljub ostrim kritikam opozicije (SDS in NSi) je bil zakon julija 2022 sprejet.

Desna opozicija je sicer napovedovala referendum, a do njega ni prišlo, ker ta ni bil dopusten (vseboval je davčne in proračunske določbe, ki jih zakonodaja izključuje iz referendumskega odločanja). Takrat nihče z leve strani ni glasno kritiziral »pomanjkanja socialnega dialoga« ali »razkroja pravne države«. Sindikati pa so se celo strinjali z nižjimi neto plačami.

Danes, ko je delno podoben omnibus zakon (posega v 10 zakonov) sprejela desnosredinska stran, pa sindikati in levi del javnosti takoj reagirajo z ostrimi besedami, zbiranjem podpisov za referendum in obtožbami o razkroju socialne države.

Ta primerjava jasno pokaže dvojna merila v slovenski politiki: ko je omnibus zakon orodje leve strani, gre za »povrnitev demokracije«. Ko enak pristop uporabi desna stran, pa gre za »nedemokratični napad na socialno državo«.

Izjave sindikalistov – Kje se motijo?

Branimir Štrukelj (KSJS): »Prelomna točka – Slovenija se odmika od modela, ki je zagotavljal dostojno življenje.«

Pojasnilo: Izjava je ideološko pretirana. Visoki davki in prispevki še ne zagotavljajo dostojnega življenja, če je sistem neučinkovit.

Jakob Počivavšek (Pergam): »Zakon na srednji in dolgi rok veliki večini prinaša manj; gre za drag eksperiment.«

Pojasnilo: Gre za statičen pogled. Dinamični učinki (rast, zadrževanje kadrov) lahko koristijo vsem.

Andrej Zorko (ZSSS): »Treba je ubraniti solidarnost in dostopne javne storitve.«

Pojasnilo: Solidarnost že zdaj obstaja močna. Kapica le omeji pretirano breme za visoke plače.

Primer konkretnega izračuna v praksi

Konkreten izračun za plačo 8.000 evrov bruto plače mesečno, trenutno in po ZIURS (z upoštevanjem dohodnine in osnovno olajšavo)

Podpis: Pri plači 8.000 evrov bruto delavec zdaj prejme med 4.720 in 4.760 evrov neto plače. Po uveljavitvi razvojne kapice bo njegova neto plača višja za približno 90 do 110 evrov mesečno. Hkrati bo obremenitev delodajalca zaradi nižjih prispevkov manjša za približno 80 evrov. Skupni prihranek (delavec + delodajalec) znaša okoli 190 evrov mesečno – toliko manj denarja se bo steklo v javne blagajne (ZZZS, ZPIZ in proračun).

Kako je s pokojnino pri prejemnikih plače 8.000 evrov bruto?

Tudi po novem zakonu ostaja pokojninska osnova omejena na približno 5.159 evrov (4-kratnik najnižje pokojninske osnove). Nad to mejo prispevki že zdaj niso vplivali na višino pokojnine. Zdaj bodo prispevki nekoliko nižji, pokojnina pa bo še vedno omejena.

Plačevanje sindikalne članarine

V sklopu obravnave ZIURS-a sta stranki SDS in NSi vložili predlog za spremembo načina plačevanja sindikalne članarine. Predlagata, da bi se članarina sindikatom v prihodnje odtegovala od plače samo na podlagi pisne privolitve delavca, namesto dosedanjega avtomatičnega odtegljaja. Po mnenju SDS in NSi sedanji sistem avtomatičnega odtegljaja krši načelo prostovoljnosti članstva in daje sindikatom prevelik finančni vpliv brez izrecnega soglasja delavcev. Zato predlagata, da bi moral delavec vsako leto aktivno potrditi odtegljaj članarine od svoje plače. Sindikati so predlog (pričakovano) ostro kritizirali. Menijo, da gre za poskus oslabitve sindikalnega delovanja in da bi takšna sprememba bistveno zmanjšala njihove prihodke. Trenutno je v sindikate včlanjenih približno 20 odstotkov zaposlenih, največ v javnem sektorju. Članarina se jim trenutno odteguje neposredno od bruto plače na podlagi zakona iz leta 2002.