Z novo desnosredinsko vlado prihaja SKOK

Piše: Anamarija Novak

Hrvaška je z uspešnim delovanjem USKOK-a dokazala, da specializiran in neodvisen protikorupcijski organ prinaša konkretne rezultate. Zato so Demokrati napovedali ustanovitev SKOK-a – Specializirane tožilske enote za pregon korupcije in organiziranega kriminala.

V več kot dveh desetletjih je hrvaški Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (USKOK) izpeljal številne odmevne preiskave in sodbe proti visokim funkcionarjem, političnim strankam in gospodarskim omrežjem. To je pretreslo hrvaško javnost, a hkrati izboljšalo percepcijo korupcije in okrepilo zaupanje v pravosodje. Hrvaški primer kaže, da lahko dobro opremljen in zaščiten specializirani organ premaga razpršeno pristojnost, pomanjkanje kontinuitete in politične vplive. Po naših informacijah je ekipa, ki naj bi prevzela ministrstvo za pravosodje, že pripravila v veliki meri koalicijsko usklajen zakon za zatiranje organiziranega kriminala in korupcije.

Specializirani protikorupcijski sodni oddelek

Pri tem se po vzoru uspešnega hrvaškega USKOK-a predvideva ustanovitev SKOK-a – Specializirane tožilske enote za pregon korupcije in z njo povezanega organiziranega kriminala. Zakon naj bi tako prinesel ciljne spremembe v štiri ključne zakone: v zakon o sodiščih, zakon o sodnikih, zakon o državnem tožilstvu ter zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Osnovni cilj reforme je ustvariti specializirano, strokovno visoko usposobljeno in bolje varovano verigo pregona, od preiskave prek tožilstva pa vse do pravnomočne sodbe na najvišji instanci. Kot smo izvedeli, zakon predvideva, da naj bi na ljubljanskem okrožnem in višjem sodišču ter na vrhovnem sodišču delovali posebni specializirani oddelki za korupcijo in organizirani kriminal. Ti oddelki bi bili izključno pristojni za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj, v katera so vpleteni javni funkcionarji, javni uslužbenci ali drugi nosilci javnih pooblastil. Pristojnost bi zajemala tudi korupcijo pri upravljanju in nadzoru podjetij, v katerih imajo delež država ali občine, hujša kazniva dejanja z možnostjo kazni deset let zapora ali več, storjena v hudodelski združbi z udeležbo funkcionarja ali osebe z javnimi pooblastili, ter prekrške s področja korupcije. Na vrhovnem sodišču naj bi oddelek sestavljalo sedem sodnikov, ki bi jih na predlog Sodnega sveta izvolil DZ. Pomembna novost naj bi bil znatno širši krog možnih kandidatov: poleg klasičnih vrhovnih sodnikov tudi bivši sodniki ustavnega sodišča, Evropskega sodišča za človekove pravice ali Sodišča EU ter ugledni profesorji kazenskega ali korporacijskega prava. Na višjem in okrožnem sodišču naj bi veljale podobne, a ustrezno prilagojene kadrovske zahteve. Sodniki teh oddelkov naj bi uživali okrepljeno institucionalno varstvo: starostno mejo do 80 let, razrešitev le z dvotretjinsko večino vseh poslancev DZ, procesno imuniteto – sodnika ne bi bilo mogoče pripreti niti zoper njega začeti kazenskega postopka brez dvotretjinske odobritve DZ – ter bistveno višje plače z dodatkom v višini polovice plače zaradi izpostavljenosti funkcije in pomena dela za družbo. Vsi disciplinski, nadzorni in etični postopki naj bi potekali izključno znotraj specializiranega oddelka.

Neučinkovit pregon korupcije

Do zdaj je bil pregon korupcije in organiziranega kriminala v Sloveniji močno razpršen, neučinkovit in brez prave specializacije. Kazenske zadeve so obravnavali redni sodni oddelki na okrožnih, višjih in vrhovnem sodišču, ki so se poleg korupcije ukvarjali še z množico drugih kaznivih dejanj. Zaradi tega ni bilo globlje specializacije, sodniki pa niso uživali nobenega dodatnega institucionalnega varstva. Samostojna specializirana tožilska enota, namenjena izključno pregonu korupcije, ni obstajala, preiskave pa so izvajali policisti iz splošnih enot, ki so bili obremenjeni z velikim številom različnih zadev. To je močno oteževalo hitro in strokovno zbiranje dokazov v kompleksnih primerih, ki pogosto vključujejo vplivne javne funkcionarje in gospodarska omrežja. Statistika je skrb vzbujajoča: v letu 2022 je bilo na primer izrečenih zgolj 10 obsodilnih sodb za korupcijska kazniva dejanja, čeprav so tožilstva prejela več kot 150 ovadb. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) še danes  deluje kot ločen, samostojen organ, podatki o premoženjskem stanju javnih funkcionarjev in drugih zavezancev so zdaj objavljeni na njenih spletnih straneh. Takšen razdrobljen in neusklajen sistem v praksi pogosto vodi v izjemno dolgotrajne sodne postopke, pomanjkanje kadrovske kontinuitete, neučinkovito izmenjavo informacij med organi ter splošno nizko stopnjo uspešnosti pri pregonu korupcije na visokih ravneh.

SKOK – močna in avtonomna tožilska enota

Po naših informacijah naj bi jedro reforme predstavljala specializirana tožilska enota SKOK znotraj Specializiranega državnega tožilstva. Enota naj bi delovala z visoko stopnjo strokovne in operativne avtonomije. Vodjo SKOK-a naj bi imenovala vlada – na obrazložen predlog ministra za pravosodje in po predhodnem mnenju generalnega državnega tožilca – za šest let z možnostjo ponovnega imenovanja. Enota naj bi imela zadostno število državnih tožilcev in predvsem lastno ekipo preiskovalcev – najmanj deset izkušenih policistov s polnimi policijskimi pooblastili, premeščenih v SKOK za daljše obdobje, z možnostjo podaljšanja. SKOK naj bi bil izključno pristojen za vse omenjene korupcijske zadeve in povezane postopke, z možnostjo prevzema povezanih zadev iz drugih tožilstev. Posebna določba zakona naj bi prinesla SKOK-u še dodatno moč: v primeru dvoma, katero tožilstvo je pristojno za obravnavo zadeve, naj bi se samodejno štelo, da je pristojen SKOK. To pomeni, da naj bi specializirana enota imela prednost pred rednimi okrožnimi tožilstvi. Edina izjema so zadeve, ki spadajo v pristojnost Evropskega javnega tožilstva (EJT) – to so predvsem kazniva dejanja, ki škodujejo finančnim interesom Evropske unije (npr. goljufije z evropskimi sredstvi). S to določbo naj bi preprečili, da bi se pomembne korupcijske zadeve »izgubile« ali preusmerile na ne dovolj specializirana tožilstva.

Prenos nalog KPK in večja transparentnost

Kot smo še izvedeli, naj bi reforma zakonodaje predvidevala prenos preventivnih in nadzornih nalog s področja integritete in preprečevanja korupcije v veliki meri na SKOK. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) naj bi prenehala delovati kot samostojni organ. Podatki o premoženjskem stanju javnih funkcionarjev in drugih zavezancev bi se javno objavljali na spletni strani SKOK-a in se vsako leto ažurirali. In kaj so razlogi za reformo? Slovenija se po podatkih Justice Scoreboarda in poročilih Transparency Internationala že vrsto let uvršča med države z najdaljšimi sodnimi postopki v korupcijskih zadevah in relativno nizko percepcijo integritete javnega sektorja. Razpršena pristojnost, pomanjkanje globoke specializacije in kadrovska razpršenost so glavne ovire. Korupcija naj bi letno povzročala večmilijardno gospodarsko škodo in je globoko načela zaupanje v institucije. Zato naj bi predlagani ukrepi na enem mestu združili znanje, zagotovili kadrovsko kontinuiteto, okrepili neodvisnost in materialno varnost ključnih akterjev ter hkrati ohranili ustavne varovalke. Vsi tekoči korupcijski postopki naj bi prešli na nove strukture. In pričakovanja? Če bo zakon sprejet in izveden strokovno ter brez nepotrebnih političnih kompromisov, bi ustanovitev SKOK-a in specializiranih sodnih oddelkov lahko pomenila eno najpomembnejših pravosodnih reform v samostojni Sloveniji. Demokrati in  stranke prihajajoče nove koalicije so z jasno zavezo v predvolilnem programu pokazali, da je boj proti korupciji zanje absolutna prioriteta. Zdaj pa prihaja čas, da se obljube spremenijo v dejanja.

TABELA:

Primerjava stare in nove ureditve pregona korupcije

Tabela jasno prikazuje najpomembnejše razlike med obstoječo razpršeno ureditvijo pregona korupcije in novim specializiranim sistemom, ki ga predlagajo Demokrati.