V tretje gre rado. Vsaj tako se prepričuje Hillary Clinton, o kateri se te dni spet šušlja, da namerava leta 2020 ponovno kandidirati za ameriško predsednico.
“Pokvarjenost in Hillary Clinton gresta z roko v roki. Prav zares, ravno pokvarjenost je njeno strokovno področje, preoblečeno v oblačila liberalizma. Po drugi strani, mogoče, kar se nje tiče, je liberalizem preoblečen v pokvarjenost, saj je te dni vedno težje razlikovati med obema,” je zapisal kolumnist RT John Wight.
Serija korupcijskih škandalov
To se je še najbolj poznalo z upadom donacij njeni fundaciji potem, ko je izgubila volitve leta 2016. Če so prej tuje vlade “za dobrodelne namene” donirale tudi po več sto tisoč evrov, v nekaterih primerih milijone, se je število donacij po porazu na volitvah nenadoma skrčilo. Njenim možnostim za zmago so vsekakor škodovale tudi spletke proti njenemu protikandidatu, samooklicanemu socialistu Bernieju Sandersu, proti kateremu so rovarili v samem vrhu demokratske stranke.
Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange (Vir: Twitter)
Ko je vseeno izgubila proti Trumpu, je za poraz krivila vse druge, same sebe pa ne. Krivi so bili Rusi, kriva sta bila Julian Assange in WikiLeaks, krivi so bili belci in kriv je bil seksizem. Za njen poraz je bil kriv vsakdo, samo ona sama ne. Muellerjeva preiskava o vpletenosti Rusije do danes ni odkrila ničesar, navkljub milijonom dolarjev zapravljenega davkoplačevalskega denarja. Bob Woodward, avtor knjige o Trumpovi Beli hiši z naslovom Fear(Strah), je bil ravno tako prisiljen v intervjuju priznati, da po dveh letih raziskovanja “ni uspel najti dokaza o sodelovanju Rusije v ameriških predsedniških volitvah 2016”.
Ob tem ne gre pozabiti, da je bila Clintonova oportunistična lažnivka že dolgo pred predsedniškimi volitvami 2016. Tako jo je zdaj že pokojni Christopher Hitchens leta 2008 okrcal, ko je povedal, kako je Clintonova leta 1995 na svoji turneji po Aziji v vlogi prve dame v Nepalu srečala Edmunda Hillaryja, moža, ki je prvi splezal na Mount Everest. Clintonova je priložnost izkoristila za to, da je povedala, kako jo je mati poimenovala ravno po Hillaryju in njegovem monumentalnem dosežku.
V javnem življenju lagala že pred več kot 20 leti
Edini problem s to zgodbo je, da se je Hillary skupaj z Tenzingom Norgayem na vrh Mount Everesta povzpel leta 1953, Clintonova pa se je rodila leta 1947. Če smo pripravljeni biti njene ovce, potem lahko tudi verjamemo, da je bila od rojstva pa do svojega šestega leta brez imena, medtem ko je njena mati čakala, da ji da ime. Res se lahko samo vprašamo, kaj sploh pričakovati od političarke, ki se ne samo zapleta v svoje laži, temveč jim tudi verjame.
Tako ji tudi ne gre v prid, da je še ena v vrsti dinastičnih politikov, ki jih Američani zaradi svoje republikanske drže, ki so se je navzeli z odcepitvijo od Velike Britanije leta 1774, ne marajo. Če ji je dejstvo, da pripada klanu Clintonov, hodilo narobe že na zadnjih volitvah, potem tudi tokrat ne bo nič bolje. Kot je v naslovu svoje kolumne povedal Wight, ima Clintonova več možnosti za zmago v Libiji, ki jo je zbombardirala, kot na ameriških predsedniških volitvah.
Ivan Šokić
