V Strasbourgu se bo v torek začelo ustanovno zasedanje Evropskega parlamenta, na katerem naj bi izvolili novo vodstvo. A bo glasovanje o predsedniku parlamenta namesto v torek potekalo v sredo, saj evropski poslanci še čakajo na dogovor o razdelitvi vodilnih položajev v institucijah EU, ki ga bodo danes v Bruslju skušali doseči evropski voditelji.
Od tega dogovora je namreč odvisno, kateri politični skupini bo pripadel položaj predsednika parlamenta v prvi, in kateri v drugi polovici mandata. Največji politični skupini, konservativci (EPP) in socialdemokrati (S&D) v parlamentu prvič nimata več večine, zato bo potreben širši dogovor.
Praviloma je doslej Evropski parlament predsednika za prvo polovico petletnega mandata izvolil že prvi dan ustanovne seje, potem ko sta se EPP in S&D v skladu s t. i. gentlemanskim dogovorom o delitvi predsedniškega mandata uskladila o svojih kandidatih.
Pred petimi leti je bil tako izvoljen Martin Schultz (S&D), ki ga je v začetku leta 2017 na tem položaju zamenjal Antonio Tajani (EPP).
Ta bo v torek tudi odprl ustanovno zasedanje Evropskega parlamenta in ga vodil do izvolitve novega predsednika. Na prvem zasedanju bodo evropski poslanci – med njimi osem iz Slovenije – v sredo in četrtek izvolili tudi 14 podpredsednikov parlamenta in pet kvestorjev, določili naj bi tudi sestavo odborov.
Zaradi odprtih vprašanj, povezanih z iskanjem dogovora o delitvi vodilnih položajev in posledično z ustanovno sejo, se bo sicer danes sešla konferenca predsednikov parlamenta. Glede postopka volitev predsednika te institucije pa zaenkrat velja, da naj bi se rok za vložitev kandidatur – te lahko vložijo politične skupine ali najmanj 38 poslancev – iztekel v torek ob 19. uri.
Volitve predsednika bodo tajne, za izvolitev je potrebna absolutna večina veljavnih oddanih glasov. Glasuje se lahko v največ štirih krogih, v zadnjem krogu pa je izvoljen tisti, ki dobi več glasov.
Evropski parlament bo mandat začel s 751 poslanci, po izstopu Velike Britanije iz EU, ki je zdaj predviden za 31. oktober, pa jih bo samo še 705. Del od 73 britanskih sedežev bo namreč pripadel drugim državam – Slovenije ni med njimi, del pa jih bo ostal nezasedenih do prihodnjih širitev EU.
V novem petletnem mandatu bo v parlamentu osem političnih skupin. Čeprav bo še naprej najmočnejša desnosredinska EPP, je ta politična skupina, tako kot drugouvrščeni socialdemokrati (S&D), na volitvah poslabšala rezultat v primerjavi z letom 2014. EPP bo imela 182, S&D pa po zadnjih podatkih 154 evropskih poslancev.
Tretja najmočnejša politična skupina bodo s 108 poslanci liberalci. Skupini, ki se je po volitvah iz Alde preimenovala v Prenovimo Evropo (RE), se je pridružila in jo z 21 poslanci močno okrepila stranka francoskega predsednika Emmanuela Macrona Naprej republika.
Zeleni/EFPA bodo s 75 poslanci četrta najmočnejša politična skupina, le dva poslanca manj,73, bo imela novoustanovljena skupina skrajno desnih strank Identiteta in demokracija (ID). Identiteta in demokracija združuje Ligo italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija, francoski Nacionalni zbor Marine Le Pen, nemško Alternativo za Nemčijo (AfD), avstrijske svobodnjake (FPÖ), Prave Fince, skrajno desno flamsko stranko Vlaams Belang ter poslance iz Češke, Danske in Estonije.
Sledijo zmerno evroskeptični Evropski konservativci in reformisti (ECR) z 62 poslanci, Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD) s 43 ter zveza levičarskih strank GUE z 41 poslanci. 13 poslancev ostaja nepovezanih oziroma se niso priključili nobeni politični skupini.
Osem novoizvoljenih slovenskih poslancev pripada trem največjim političnim skupinam. V EPP so štirje, in sicer Romana Tomc in Milan Zver (oba SDS), Franc Bogovič (SLS) in Ljudmila Novak (NSi). V politični skupini S&D sta poslanca Tanja Fajon in Milan Brglez (oba SD), v RE pa Irena Joveva in Klemen Grošelj (LMŠ).
V novem mandatu bo precej sprememb v vodstvih političnih skupin. V EPP so izbrali dosedanjega vodjo Manfreda Webra, ki pa naj bi kot spitzenkandidat EPP prevzel če že ne vodenja Evropske komisije pa katerega od drugih vodilnih položajev v uniji. Pred vrhom se zlasti omenja, da bi bil Weber lahko predsednik Evropskega parlamenta.
Politično skupino S&D bo vodila evropska poslanka iz Španije Iratxe Garcia Perez, ki je na tem položaju nasledila Nemca Uda Bullmanna. Liberalce, ki jih je dolgo vodil bivši belgijski premier Guy Verhofstadt, pa bo po novem v Evropskem parlamentu vodil Dacian Ciolos, bivši romunski premier in evropski komisar za kmetijstvo.
Vodji politične skupine Zelenih bosta tudi v tem mandatu vodilna kandidatka Zelenih na majskih evropskih volitvah Ska Keller in Belgijec Philippe Lamberts. Politično skupino skrajno desne Identitete in demokracije pa bo vodil poslanec italijanske Lige Marco Zanni.
Prvo zasedanje Evropskega parlamenta bo zaznamoval tudi zaplet zaradi treh novoizvoljenih katalonskih evropskih poslancev, ki se ustanovne seje v Strasbourgu ne bodo mogli udeležiti. Carles Puigdemont, Toni Comin in Oriol Junqueras namreč v Madridu niso mogli prevzeti svojih mandatov. Puigdemontu in Cominu, ki živita v prostovoljnem izgnanstvu, namreč v Španiji grozi aretacija, priprtemu Junquerasu pa špansko vrhovno sodišče ni dovolilo, da bi zapustil pripor in prevzel mandat.
Politična skupina Zelenih, katere član je Junqueras, je v petek napovedala, da bo njegovo poslansko mesto za zdaj ostalo nezasedeno. Ob robu zasedanja pa bodo po napovedih pred parlamentom v Strasbourgu zaradi treh poslancev iz Katalonije potekali protesti.
