Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji želi javnost seznaniti z odločitvami, stališči in mnenji, ki jih je včeraj sprejela Evropska komisija. Objavljamo jih v celoti.
1. Evropska komisija je predstavila ključne elemente, ki naj bi jih države članice upoštevale pri svojih strategijah cepljenja proti COVID-19, da bi bili Evropska unija ter njene državljanke in državljani pripravljeni, ko bo na voljo varno in učinkovito cepivo, ter prednostne skupine, ki bi jih bilo treba najprej cepiti.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je povedala: »Varno in učinkovito cepivo je naša najboljša možnost, da premagamo koronavirus in se vrnemo v naša običajna življenja. Močno si prizadevamo skleniti sporazume s farmacevtskimi podjetji in zagotoviti prihodnje odmerke. Zdaj moramo zagotoviti, da bomo popolnoma pripravljeni na uvedbo cepiva, ko bo to razvito. Z našo strategijo cepljenja pomagamo državam EU pri pripravi njihovih kampanj cepljenja: koga bi bilo treba najprej cepiti, kako cepivo pravično porazdeliti in kako zaščititi najranljivejše. Če želimo, da bo cepljenje uspešno, se moramo pripraviti zdaj.«
Razvoj in hitro globalno uvajanje varnih in učinkovitih cepiv proti COVID-19 sta bistvena za poznejšo odpravo krize v javnem zdravju. Zato si Evropska komisija prizadeva zagotoviti dostop do varnih cepiv po vsej Evropi in spodbuja usklajen pristop k strategijam za uvedbo cepiv.
Celotno sporočilo:
https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_20_1903
2. Evropska komisija je v okviru evropskega tedna regij in mest razglasila dobitnike nagrad REGIOSTARS 2020 za najboljše projekte kohezijske politike v vsej EU.
Komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira je dejala: »Iskreno čestitam najboljšim projektom kohezijske politike EU v letu 2020. Upravičenci projektov so junaki kohezijske politike EU, saj zagotavljajo uresničitev našega poslanstva, tj. pravičnejšo in bolj povezano EU, ki zagotavlja zbliževanje življenjskih standardov in povečuje blaginjo vseh.«
Evropska komisija nagrade podeljuje od leta 2008, da bi k regionalnemu razvoju spodbudila regije in vodje projektov po vsej Evropi. Vsako leto se lahko potegujejo za nagrade v petih kategorijah in nagrado javnosti. Na letošnji natečaj je prispelo največ prijav doslej (206) in bilo oddanih veliko glasov za izbor nagrade javnosti (33.000).
Celotno sporočilo:
https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_20_1890
3. EU podpira projekte na področju svobode in pluralnosti medijev ter čezmejnega sodelovanja medijev.
Tako je bilo v okviru projekta Stars4Media, ki ga je EU financirala v višini 1,2 milijona evrov, izbranih 21 pobud, ki vključujejo 105 medijskih strokovnjakov iz 17 država Žirija je podelila pet nagrad, ki se osredotočajo na zaupanje, čezmejno sodelovanje, podatke, raznolikost in odzivanje na koronavirus.
EU z 1,5 milijona evrov podpira tudi projekt za čezmejno raziskovalno novinarstvo (IJ4EU), ki je nedavno dodelil 75.000 evrov desetim aktualnim čezmejnim raziskavam, ki zajemajo teme od nevarnosti dezinformacij glede konoravirusne krize do delovanja platform za spletne stave in igre na srečo.
Do konca leta bodo objavljeni tudi razpisi za druge projekte, Komisija pa je v naslednjem večletnem finančnem okviru prvič predlagala tudi namenska sredstva za pluralnost medijev v višini 61 milijonov evrov v okviru programa Ustvarjalna Evropa.
Celotno sporočilo:
https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/MEX_20_1919
Dodatne informacije:
https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/eu-funded-projects-support-media-freedom-and-pluralism-eu
4. Evropska komisija je uvedla evropski okvir za trajnostne stavbe, imenovan Level(s). Projekt je tesno povezan s cilji evropskega zelenega dogovora glede trajnostnega gradbenega sektorja in je del ukrepov, opisanih v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo in strategiji za val prenove. Prispeva tudi k pobudi predsednice Ursule von der Leyen za nov evropski Bauhaus.
Okvir Level(s) arhitektom, gradbenikom in javnim organom pomaga pri uresničevanju njihove vloge z izboljšanjem stavb. Osredotoča se na najpomembnejše vidike učinkovitosti stavbe in zagotavlja preprosto vstopno točko za to sicer kompleksno področje.
Stavbe so odgovorne za 36 % emisij toplogrednih plinov v EU iz energije. Poleg tega stavbni in gradbeni sektor porabi skoraj polovico vseh pridobljenih materialov, tretjino vode, ki jo porabimo, in povzroči tretjino naših odpadkov.
Celotno sporočilo: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/MEX_20_1919
5. Evropska komisija je sprejela strategijo EU na področju kemikalij za trajnostnost. Strategija je prvi korak na poti k cilju ničelnega onesnaževanja za okolje brez strupov, napovedanemu v evropskem zelenem dogovoru.
Pospešila bo inovacije za varne in trajnostne kemikalije ter izboljšala zaščito zdravja ljudi in okolja pred nevarnimi kemikalijami. Sem spadata med drugim prepoved uporabe najbolj škodljivih kemikalij v izdelkih za široko porabo, kot so igrače, izdelki za nego otrok, kozmetika, detergenti, materiali za stik z živili in tkanine, razen če so bistveni za družbo, ter zagotovitev, da se bodo vse kemikalije uporabljale varneje in bolj trajnostno.
Predvidenih bo več inovacijskih in naložbenih ukrepov, ki bodo spremljali kemijsko industrijo v medgeneracijskem prehodu. Strategija tudi opozarja na možnosti, ki jih daje mehanizem za okrevanje in odpornost za naložbe v zeleni in digitalni prehod industrijskih panog v EU, tudi v kemijskem sektorju.
Celotno sporočilo:
https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_20_1839
Dodatne informacije:
Vprašanja in odgovori o strategiji na področju kemikalij za okolje brez strupov
6. V okviru pobude #ErasmusDays bo do sobote v počastitev programa Erasmus+ potekalo več kot 4600 spletnih in fizičnih dogodkov v 80 državah po svetu, tudi v Sloveniji.
Med drugim se bodo zvrstili spletni seminarji, dogodki odprtih vratih, virtualne seje, fotografske razstave, spletne igre in radijske predstave. Program vseh dogodkov je na voljo tukaj.
Program Erasmus+ je od leta 1987 že več kot 10 milijonom študentom, dijakom, učencem in mladim pomagal pridobiti neprecenljive izkušnje v tujini ter okrepiti njihova znanja in spretnosti.
Za odziv na krizo v zvezi s koronavirusom sta trenutno odprta dodatna razpisa za podporo digitalnemu izobraževanju in usposabljanju, digitalnemu mladinskemu delu in ustvarjalnim spretnostim. Vsak od razpisov je vreden 100 milijonov evrov, organizacije kandidatke pa se morajo prijaviti do 29. oktobra letos.
Celotno sporočilo:
https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/MEX_20_1919
7. Evropska komisija je odobrila 1,5 milijona evrov vredno slovensko shemo za podporo agroživilskemu sektorju zaradi izbruha koronavirusa.
Državna podpora bo v obliki neposrednih nepovratnih sredstev na voljo kmetom ter malim in srednjim podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo kmetijskih proizvodov. Namen sheme je pomagati upravičencem pri njihovih likvidnostnih potrebah in pri nadaljevanju dejavnosti med izbruhom koronavirusa in po njem.
Komisija je ugotovila, da je shema v skladu s pogoji, določenimi v začasnem okviru za ukrepe državne pomoči, ter ukrepe odobrila v skladu s pravili EU o državni pomoči.
Celotno sporočilo:
https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/MEX_20_1919
COVID-19: UKREPI EU ZA SOOČANJE Z IZBRUHOM KORONAVIRUSA
Okrevanje gospodarstva EU
Voditelji držav članic EU so 21. julija 2020 potrdili večletni finančni okvir EU za obdobje 2021–2027 (1074 milijard evrov) in nov instrument za okrevanje, NextGenerationEU (750 milijard evrov).
S tem so šefi vlad in držav EU v Evropskem svetu sledil predlogom Evropske komisije, ki je za odpravljanje gospodarske in socialne škode zaradi pandemije koronavirusa, zagon evropskega gospodarstva ter ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest v instrumentu za okrevanje NextGenerationEU predvidela nepovratna sredstva in posojila za pomoč državam članicam.
V okviru NextGenerationEU bo tako na voljo 390 milijard evrov nepovratnih sredstev in 360 milijard evrov posojil.
Države EU so sicer evropskemu mehanizmu za stabilnost (ESM) že aprila omogočile odobravanje posojil v višini 240 milijard evrov za namene odpravljanja posledic pandemije, medtem ko lahko Evropska investicijska banka (EIB) podjetjem nameni 200 milijard evrov likvidnostne pomoči.
Evropska komisija je tudi
- predlagala 100 milijard evrov vredno pobudo SURE, ki bo financirala ohranjanje delovnih mest in tako podprla ljudi, ki jim grozi brezposelnost,
- državam članicam omogočila, da v celoti izkoristijo prožnost fiskalnih pravil EU,
- spremenila pravila o državni pomoči ter
- oblikovala naložbeno pobudo v odziv na koronavirus v višini 37 milijard evrov za zagotavljanje likvidnosti malim podjetjem in zdravstvenemu sektorju.
Več informacij o odzivu EU na izbruh COVID-19 najdete tukaj.
Ukrepi za preprečevanje širjenja okužb s SARS-CoV-2
Evropska komisija je predlagala takojšnje kratkoročne ukrepe za okrepitev zdravstvene pripravljenosti EU na izbruhe COVID-19.
Za učinkovito obvladovanje širjenja virusa in preprečitev novih obsežnih omejevalnih ukrepov je bistveno, da Komisija in države članice stalno pozorno spremljajo razmere ter se po potrebi hitro odzovejo.
Komisija je predlagala vrsto prednostnih ukrepov za nacionalne organe, Komisijo in agencije EU:
- povečanje obsega testiranja, sledenja stikov in nadzora s strani javnih zdravstvenih organov za odkrivanje žarišč z namenom zajezitve širjenja izbruhov;
- zagotovitev nemotene oskrbe z osebno zaščitno opremo, zdravili in medicinskimi pripomočki;
- ohranjanje hitrega dostopa do zadostnih zmogljivosti za obdobja povečanih potreb, ne da bi se na ta račun zanemarila druga področja zdravstvenega varstva;
- zagotavljanje ciljno usmerjenih in lokaliziranih nefarmacevtskih ukrepov;
- podpiranje ranljivih skupin, kot so starejši, osebe z obstoječimi zdravstvenimi težavami in marginalizirane osebe, in
- zmanjšanje bremena sezonske gripe, da se prepreči dodaten pritisk na že tako preobremenjene sisteme zdravstvenega varstva.
Komisija je sprejela tudi izvedbeni sklep v podporo interoperabilnosti mobilnih aplikacij za sledenje in opozarjanje preko nacionalnih meja v EU.
Cepiva in krepitev zdravstvenih zmogljivosti
Učinkovito in varno cepivo proti virusu je najboljši način, da se doseže trajna rešitev za pandemijo. Čas je bistvenega pomena. Evropska komisija je zato sprejela evropsko strategijo za pospeševanje razvoja, proizvodnje in uvajanja cepiv proti COVID-19; z njo želi zagotoviti proizvodnjo cepiv v EU in zadostne zaloge za njene države članice prek sporazumov za vnaprejšnji nakup s proizvajalci cepiv v okviru instrumenta za nujno pomoč.
Prvi dogovor za nabavo 400 milijonov odmerkov potencialnega cepiva je Evropska komisija sklenila 14. avgusta s farmacevtskim podjetjem AstraZeneca.
Proračun instrumenta za nujno pomoč znaša 2,7 milijarde evrov, dopolnjuje pa ukrepe, ki se sprejemajo na nacionalni ravni ter v okviru drugih programov in instrumentov EU, npr. v okviru
- mehanizma Unije na področju civilne zaščite in rescEU (kjer lahko države članice EU zaprosijo za osebno zaščitno opremo, ventilatorje, zdravniške ekipe) ter
- postopkov skupnega javnega naročanja osebne zaščitne opreme, ventilatorjev in diagnostike, kjer lahko države članice skupaj dosežejo večjo kvaliteto in nižjo ceno izdelkov.
Več informacij o ukrepih Komisije na področju javnega zdravja je na voljo tukaj.
Evropska solidarnost
Države, regije in mesta po vsej EU v krizi ob izbruhu koronavirusa pomagajo svojim sosedom in vsem tistim, ki najbolj potrebujejo pomoč: z donacijami varovalne opreme (npr. mask in zaščitnih oblek), zdravljenjem pacientov iz ene države v bolnišnicah drugih držav članic in vračanjem državljanov EU domov iz vseh koncev sveta. To so najboljši primeri evropske solidarnosti.
Dezinformacije v zvezi s koronavirusom COVID-19
Pandemijo koronavirusa spremlja val številnih lažnih ali zavajajočih informacij, vključno s poskusi tujih akterjev, da bi vplivali na državljane in razprave v EU. Evropska komisija je v skupnem sporočilu z visokim predstavnikom EU za zunanjo in varnostno politiko analizirala, kako se na to odzvati kar najhitreje, obenem pa je predlagala tudi nekatere konkretne ukrepe.
Evropska komisija pomaga v boju proti dezinformacijam tudi tako, da tesno sodeluje s spletnimi platformami. Spodbuja jih, da poudarjajo verodostojne vire in vsebine ter odstranjujejo vsebine, ki se po preverjanju dejstev izkažejo za napačne ali zavajajoče, ter vsebine, ki bi lahko škodovale zdravju.
Kriza je pokazala, da imajo svobodni in neodvisni mediji bistveno vlogo, saj državljanom zagotavljajo zanesljive in preverjene informacije, kar prispeva k reševanju življenj. EU bo okrepila podporo neodvisnim medijem in novinarjem v EU in po svetu.
Več o dezinformacijah v zvezi s koronavirusom COVID-19 je na voljo tukaj.
