12.5 C
Ljubljana
petek, 16 aprila, 2021

Evropska unija po političnem preboju uvedla sankcije proti režimu Aleksanda Lukašenka

EU je po političnem preboju na vrhu danes takoj uvedla sankcije proti 40 osebam, odgovornim za volilne goljufije, represijo in nasilje v Belorusiji, ki jih je sicer načrtovala od sredine avgusta. Preboj je omogočil konsenz glede Turčije, ki omogoča uvedbo sankcij proti Ankari v primeru enostranskih dejanj v škodo interesom EU.

Voditelji članic EU so prvi dan zasedanja dosegli dogovor o opredelitvi odnosov s Turčijo in o sankcijah proti režimu v Belorusiji, ki za zdaj ne vključujejo Aleksandra Lukašenka. Dogovorili so se za dvotirni pristop do Turčije, ki vključuje tudi možnost sankcij v primeru enostranskih dejanj, uperjenim proti interesom unije in članic.

Že tako težavno iskanje konsenza glede odnosov s Turčijo je še zapletla ciprska blokada sankcij proti odgovornim za volilne goljufije, represijo in nasilje v Belorusiji. V Nikoziji so v zameno zahtevali sankcije proti Turčiji zaradi vrtanja v ciprski izključni gospodarski coni.

Že tako napete odnose unije z najstarejšo kandidatko za članstvo so namreč pred meseci močno zaostrile raziskave morskega dna, s katerimi želi Turčija najti nafto in plin. Turčija trdi, da raziskuje v svojem epikontinentalnem pasu, Grčija in Ciper pa, da posega v njuni izključni gospodarski coni.

Voditelji so v sklepih zapisali, da je razvoj sodelovalnega in vzajemno koristnega odnosa s Turčijo v strateškem interesu unije, za kar pa je nujen dialog v dobri veri in izogibanje enostranskim dejanjem, ki so v nasprotju z interesi EU in mednarodnim pravom ter kršijo suverene pravice članic unije. Ponovili so popolno solidarnost z Grčijo in Ciprom.

“V primeru obnovljenih enostranskih dejanj ali izzivanja v nasprotju z mednarodnim pravom, bo EU za zaščito interesov unije in članic uporabila vsa razpoložljiva orodja in možnosti, tudi v skladu z 29. členom pogodbe o EU in 215. členom pogodbe o delovanju EU,” piše v sklepih.

Ker se omenjena člena nanašata na sankcije, so tako voditelji posredno v sklepe vključili tudi referenco na sankcije, kar je utrlo pot do kompromisa med radikalno držo Cipra in bolj spravnimi članicami.

Dogovor o opredelitvi odnosov s Turčijo je tako utrl pot tudi do uvedbe sankcij proti odgovornim za volilne goljufije, represijo in nasilje v Belorusiji, ki se načrtujejo od sredine avgusta.

Na seznamu kaznovanih s prepovedjo potovanja in zamrznitvijo premoženja je 40 imen. Med njimi za zdaj ni Lukašenka. Sankcije je unija danes uvedla po hitrem pisnem postopku, ki je trajal le nekaj ur. Veljati so začele z objavo v Uradnem listu EU.

Premier Janez Janša je ocenil, da so voditelji sprejeli zelo pomembne odločitve v smislu zaščite evropskih interesov v vzhodnem Sredozemlju ter odločno podprli demokratične težnje beloruskega ljudstva v izjemno zapletenem in težkem položaju.

Ankara je danes grožnje EU glede sankcij označila za nekonstruktivne. “EU mora razumeti, da s takšnim diskurzom ne bo napredka,” so sporočili s turškega zunanjega ministrstva.

Belorusija pa se je na sankcije unije, ki jih je označila za izraz šibkosti, odzvala z vrsto recipročnih sankcij, je v sporočilu za javnost zapisalo belorusko zunanje ministrstvo.

Drugi dan posebnega oktobrskega zasedanja so voditelji največ časa namenili izmenjavi izkušenj s pandemijo covida-19, čeprav tega ni bilo na dnevnem redu. Ob vseh drugih pomembnih in težkih temah so namreč ugotovili, da je absurdno, če se ne pogovarjajo o najpomembnejšem – o zdravju, je pojasnil premier Janša.

Ob tem je opozoril na nujnost resnih priprav na hladno sezono novega koronavirusa, sploh glede na informacije, da cepiva najverjetneje ne bo niti v prvem delu prihodnjega leta, vsaj ne v zadostnih količinah. Izpostavil je tudi interes vseh za čimprejšnje sprejetje svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo.

Na vprašanje, ali se bo Evropi uspelo izogniti spomladanskemu scenariju, torej popolni ohromitvi gospodarstva in javnega življenja, je premier odgovoril, da je že očitno, da se EU v celoti temu ne bo uspelo izogniti, saj so nekatera velika mesta že zaprta. Pri tem je izpostavil Nizozemsko, ki da je blizu zaprtju celotne države ali vsaj urbanega dela.

Cilj slovenske vlade je po Janševih besedah sprejeti ukrepe, ki bodo maksimalno učinkoviti, hkrati pa ne bodo ustavili gospodarskega in javnega življenja. V ta namen je izdelan načrt, ki bo v začetku prihodnjega tedna predstavljen tudi javno. Po njem se bo natančno vedelo, kaj se bo zgodilo, ko se bodo posamični parametri dosegli, tako si bomo vsi bolj prizadevali, da se to ne bo zgodilo, je pojasnil.

Pomembna tema vrha je bilo tudi zagotavljanje strateške suverenosti. To je ob ohranjanju odprtega gospodarstva ključen cilj EU, so zapisali v sklepe. Ti sklepi bistveno olajšujejo priprave na slovensko predsedovanje Svetu EU, saj bo to področje – digitalizacija in enotni trg – ena ključnih prioritet, je poudaril premier Janša.

“Gre za izjemno obsežno prestrukturiranje, katerega pomena se pravzaprav v celoti še niti ne zavedamo,” je izpostavil. Pojasnil je, da so v sklepih voditelji oblikovali usmeritve za večjo odpornost EU na podlagi dosedanjih izkušenj s pandemijo in za zmanjšanje njene odvisnosti.

Voditelji so na kratko obravnavali tudi stanje v pogajanjih o prihodnjih odnosih z Združenim kraljestvom. Nemška kanclerka Angela Merkel je ob tem poudarila, da so prihodnji dnevi ključni.

 

Zadnje novice

Sorodne vsebine