Ameriški predsednik Donald Trump je v skladu z napovedjo podpisal veto na predlog kongresnega zakona proti razglasitvi izrednih razmer, ki jih je sam uvedel zaradi prerazporejanja proračunskih sredstev za gradnjo zidu na meji z Mehiko. Trump želi graditi zid, za katerega več ne zahteva denarja od Mehike, ampak od ameriških davkoplačevalcev.
Za podpis prvega veta v svojem predsedniškem mandatu se je Trump v Ovalni pisarni Bele hiše obkrožil z možmi v uniformah in starši otrok, ki so jih umorili nezakoniti priseljenci. “Gre za izjemno nacionalno nujo. Naš imigracijski sistem je na meji zloma,” je med drugim dejal in vrnil žogico v kongres, kjer bodo demokrati skušali z novim predlogom zakona proti izrednim razmeram, ki pa najverjetneje ne bo dosegel zadostne večine za odpravo veta.
Trump je leta 2016 napovedoval gradnjo čudovitega, velikega betonskega zidu, ki da ga bo plačala Mehika, ki po njegovih besedah v ZDA pošilja morilce, posiljevalce in druge kriminalce. Mehika ni plačala, Trumpa pa zid prvi dve leti oblasti, ko so imeli republikanci večino v obeh domovih kongresa in bi se dalo kaj narediti, ni pretirano zanimal. Razen občasno, ko je mehiškega kolega zbadal glede plačila za zid.
Ko so na lanskih vmesnih volitvah večino v predstavniškem domu kongresa prevzeli demokrati, pa se je Trumpu začelo z zidom muditi. Predstavniški dom Trumpu pričakovano ni dal 5,7 milijard dolarjev za začetek gradnje zidu in Trump je iz maščevanja in v poskusu pritiska zaprl financiranje agencij lastne vlade. Po dobrem mesecu dni se je vdal in je financiranje vlade obnovil.
A to je storil hkrati z napovedjo, da bo denar za zid dobil z razglasitvijo izrednih razmer, ki predsedniku omogoča prerazporejanje proračunskih sredstev za nujne zadeve. Po ustavi proračunska sredstva sicer deli kongres. Izredna razmere je nato razglasil, nakar je predstavniški dom kongresa potrdil predlog zakona proti izrednim razmeram, v sredo pa mu je sledil še senat, kjer imajo večino Trumpovi republikanci.
Predlog proti izrednim razmeram v kongresu ni dobil zadostne večine, da prepreči Trumpov napovedani veto. Trump vztraja, da je položaj na meji nevzdržen zaradi mamil, kriminala in priseljencev, čeprav je stanje glede slednjih veliko boljše kot zadnja desetletja, mamila pa učinkovito tihotapijo v ZDA preko rednih mejnih prehodov in tako bo, vse dokler bo veljalo ogromno povpraševanje.
Zid po prepričanju demokratov in strokovnjakov ne bo zaustavil pritoka migrantov in mamil v ZDA, vendar pa je za predsednika pomembna predvolilna tema za leto 2020, ko bo skušal osvojiti drugi mandat. Predvolilno geslo se iz “postavi zid” spreminja v “dokončaj zid”, čeprav se ta še ni začel niti postavljati.
Prvo svežo ograjo, odkar je na oblasti Trump, bodo predvidoma začeli postavljati v delu Teksasa šele aprila. Vse kar so delali doslej, pa je bilo popravilo obstoječih ograj ali pregrad. Trump vseeno tvita in govori, da se zid gradi s polno paro.
Proti izrednim razmeram so bile vložene tudi številne tožbe in o tem zadnjem Trumpovem poskusu iskanja skrajnih meja predsedniških pooblastil bo na koncu odločilo vrhovno sodišče. Pri tem Trump računa na konservativno večino, ki jo je pomagal utrditi z imenovanjem dveh sodnikov – Bretta Kavanaugha in Neila Gorsucha.
