15.8 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Divji mesec volitev v Latinski Ameriki

Piše: Damian Ahlin

Latinska Amerika se v novembru pripravlja na divji mesec volitev. V Čile, Nikaragvi in Honduras, bodo izvolili predsednika, Argentina gre na glasovanje v ključni zakonodajni anketi in Venezuela bo imela regionalno glasovanje s prisotnostjo opozicijskih kandidatov. 

Latinska Amerika ima v novembru popoln volilni koledar. Glasovne skrinje bodo spremenile politično krajino v Argentini, Čilu in Hondurasu, medtem ko bodo vodile do povečane napetosti v Nikaragvi, kjer so potekale splošne volitve, v kateri je predsednik Daniel Ortega osvojil glasovanje po zaprtju vseh opozicijskih kandidatov enega za drugim.

Nikaragva je včeraj 7. novembra, izvedla splošne volitve z obstoječim edinim kandidatom, saj se drugi politiki, ki sodelujejo v procesu, štejejo za lutke režima. Daniel Ortega, ki išče svojo tretjo zaporedno ponovno izvolitev, je junija sprožil politično zatiranje, ko je začel zapirati sedem opozicijskih kandidatov, ki so po mnenju ankete imeli najboljše možnosti za zmago. Med njimi je bila Cristina Chamorro, hči nekdanje predsednice Violete Barrios de Chamorro. Vse kaže, zakonito ali ne, da so izvidi dali zmago sedanjemu predsedniku.

Naslednjo nedeljo, 14. novembra, se peronistična vlada Alberta Fernándeza sooča s ključnimi zakonodajnimi volitvami v Argentini. V primarnih volitvah ali PASO, primarne, odprte, istočasne in obvezne, gre se za predhodne volitve, ki so potekale septembra, je bila katastrofa za vladajočo stranko, ki je utrpela poraze v 18 delih države 24 provinc. Če se ta rezultat ponovi v drugem krogu, bo peronistična koalicija Frente de Todos izgubila večino v parlamentu.

Sebastian Pinera. (foto: STA / Xinhua)

V nedeljo, 21. novembra, bodo v Čilu šli na volitve, da bi izvolili naslednika predsednika Sebastiána Piñera v najbolj polariziranem glasovanju, saj se je država vrnila v demokracijo leta 1990. Socialno nezadovoljstvo, dve leti po protestih oktobra 2019 se je komaj umaknilo, medtem ko ustavna skupščina prevladuje neodvisnosti  in je pripravila novo ustavo, ki bi nadomestila tisto, ki so podedovali od vojaške diktature Augusta Pinocheta. Gospodarska klima se je zatemnila skupaj z razpoloženjem državljanov. Ta nemir je dal spodbudo kampanji Joseju Kastu, kandidatu, ki brani zapuščino Pinocheta. Kast trenutno vodi ankete z 22%, sledi Gabriel Boric s stranke Družbena konvergenca, ki je del leve koalicije. Je politik, ki trenutno ima predvideno podporo 17,4% volivcev.

Venezuela bo isti dan kot Čile izbrala 23 guvernerjev in 335 županov, svetnikov in lokalnih poslancev. Po mesecih pogajanj se je fronta proti vladi strinjala, da je bolje, da se borijo na voliščih, kot da bi pomagali predsedniku Nicolásu Maduroju, da bi prevzel absolutni nadzor. Prvič v 15 letih, bodo prisotni  mednarodni opazovalci iz Evropske unije in nevladne organizacije Carter Center. To je bil eden od pogojev, da so zagotovili preglednost v volilnem procesu. Kljub pomembnosti teh volitev je opozicija malo naredila za spodbujanje udeležbe volivcev.

Nicolas Maduro. (foto: STA / Xinhua)

Honduras bo šel na volitve 28. novembra. Volitve  bodo prizadete zaradi raznih obtožb od nepravilnostih do sodelovanja s trgom z mamili proti odhajajočim predsednikom Juanom Orlandom Hernándezom. Ankete kažejo, da se bodo volivci odločili med dvema od treh kandidatov: Nasry Asfura, vodja vladajoče nacionalne stranke Honduras in Xiomara Castro, vodja leve svobodne stranke. Več kot pet milijonov državljanov bo šlo na volitve, da bi izvolilo novega predsednika, 128 članov kongresa in 20 poslancev za zastopanje  v glavnem ameriškem parlamentu. Anketa, ki jo je vodil Center za demokratične študije in objavil prejšnji teden, kaže na zmago Xiomare Castro, ki je žena nekdanjega predsednika Manuela Zelaya z 38 % proti 21 % konzervativnemu Asfuru.

Viri:

https://english.elpais.com/ ter www.eltiempo.com

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine