Piše: Damian Ahlin
Pod imenom Pandorini papirji se v Latinski Ameriki še vedno razkrivajo s strani mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev -ICIJ- pridobljeni podatki, ki temeljijo na 11,9 milijona datotek, ki vsebujejo delo štirinajst offshore finančnih uradov.
Trije sedanji voditelji držav Latinske Amerike in kar enajst bivših, deluje v davčnih oazah: Čilski Sebastián Pinera, Dominikanski Luis Abinader in Ekvadorski Guillermo Lasso. Med bivšimi izstopata Kolumbijca Gaviria in Pastrana. V Braziliji, pa minister za gospodarstvo in predsednik centralne banke, da ne govorimo o Mehiki in drugih državah.
Kar devetdeset politikov na višjih položajih, verske kongregacije, svetovno znani umetniki, milijonarji in celo guverner centralne banke; – vsa ta konstelacija močnih oseb iz Latinske Amerike je leta in leta uporabljala davčne oaze.
Ta elita je uporabljala omrežje skladov, družb in gospodarskih arhivov v krajih kot so Britanski Deviški otoki ter državo Panama samo zato, da bi se izognili javnemu nadzoru znatnega dela svoje lastnine.
Masa podatkov je pregledala ekipa šeststotih novinarjev, v katerem so sodelovali poročevalci El Pais, The Washington Post, The Guardian, BBC in številni mediji iz vsega sveta.
Rezultati globalnega vpliva, imajo poseben pomen v Latinski Ameriki, kjer letno “pobegne” okoli 40.000 milijonov dolarjev (35.000 milijonov evrov). Od petintrideset predsednikov ali bivših predsednikov, jih štirinajst pripada tej regiji. Kar imajo skupnega je, da so bili premožni poslovneži: Čilski Sebastián Pinera, Ekvadorski Guillermo Lasso in Dominikanski Luis Abinader. Pojavijo se tudi Kolumbijca César Gaviria ter Andrés Pastrana; Perujski Pedro Pablo Kuczynski; Honduraški Porfirio Volk; Paragvajski Horacio Cartes iz Panama pa Juan Carlos Varela, Ricardo Martinelli in Ernesto Pérez Balladares.
Najbolj zapleten položaj pa je kot kaže v Mehiki, kjer dokumenti kažejo na več kot 3.000 ljudi, ki so utajevali davke. Med njimi so trije od najbogatejših podjetnikov v državi: rudniški magnat Germán Larrea, dedinja znane pivske znamke -Cerveceria Modelo-, María Asunción Aramburuzabala, ter Olegario Vázquez Aldir, čigar skupina nadzoruje zasebne ali privatne bolnišnice, hotelske verige, zavarovalnice in medije. Njihovo imetje znaša več kot 30.000 milijonov dolarjev.
Ti podjetniki so se dogovorili za uporabo davčnih oaz za ustvarjanje instrumentalnih podjetij, s katerimi bi delovali na mednarodni ravni. Larrea je med 2013 in 2016 odprl devet društev na Britanskih Deviških otokih preko katerih je imel pod nadzorom, ne da bi pustil najmanjšo sled, nakup luksuznih nepremičnin v Združenih državah Amerike. Aramburuzabala je kupila luksuzne vile v Utah in New Yorku in tudi dve zasebni letali. Vázquez Aldir in njegovi sodelavci so preko osmih »motnih« družb kupili jahte, letalo in vsaj dva dvorca. Niti Larrea niti Aramburuzabala se nista odzvala na zahteve, da bi pojasnila konzorciju novinarjev kar koli glede omenjenih pridobitev. Vázquez pa prek svojega odvetnika trdi, da izpolnjuje vse davčne in zakonske obveznosti tako v Mehiki kot v tujini.
Vendar tega niso počeli samo milijarderji. Sedanji minister za komunikacijo in promet v Mehiki, Jorge Arganis Díaz Leal je vpleten kot solastnik družbe, ustvarjene na Britanskih Deviških otokih, ki je bila odprta leta 1998 s posredovanjem Alcogal in Stanford Financial Group, last ultramiljarderja Allena Stanforda, obsojenega leta 2012 na 110 let zapora v ZDA zaradi milijonske goljufije. Arganis je priznal sodelovanje v tej družbi in zagotavlja, da še ni izterjal lastne naložbe, čeprav ne pojasnjuje, ali je še vedno povezan z družbo ali če je vse to prijavil mehiškim oblastem.
Še en politik, ki se pogosto pojavlja v Mehiki, je Julio Scherer Ibarra, ki je bil še pred enim mesecem pravni svetovalec sedanjega predsednika Andrésa Manuela López Obradorja. Leta 2017 je bil vpisan kot edini lastnik podjetja na Britanskih Deviških otokih s premoženjem v vrednosti dva milijona dolarjev, ki naj bi jih zaslužil kot zasebni odvetnik. Družba je imela v lasti podjetje v ZDA z luksuznim stanovanjem v ekskluzivnem območju mesta Miami. Podjetje na Deviških otokih je bilo uradno neaktivno v letu 2019, enajst mesecev po tem, ko je Scherer postal del mehiške vlade, vendar družba v ZDA ostaja lastnik nepremičnine v Miamiju. Na vprašanje o teh gibanjih, je funkcionar samo poudaril, da takrat, ko je bila investicija narejena, ni bil javni uslužbenec temveč neodvisni strokovnjak.
poleg tega so podatki dokazali, kako so se okoli določenih mehiških centrov pojavile osebnosti, ki so intenzivno uporabljale offshore finančne storitve. Tako se je zgodilo v krogu bivšega predsednika Enriqueja Peña Nieto (2012-2018) in tudi v krogih velikih dobaviteljev javne petrolejske družbe PEMEX, ki ima trenutno dolg za skoraj 114.000 milijonov dolarjev.
Omenjeni so samo nekateri primeri iz političnih krogov. Vse več pa je člankov, v katerih se omenjajo osebnosti in zvezdniki iz športnega, igralskega, glasbenega in podjetniškega sveta.
