Piše: Jože Jan
Danes je na razpolago le deset cepiv proti covidu, ki jih je odobrila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in okoli dvajset, odobrenih lokalno v različnih državah. Vendar je v kliničnem razvoju 170 cepiv v 69 državah, poleg 194 v predkliničnem razvoju. Znanstveniki so dosegli dva obetavna napredka: intranazalno cepivo in supercepivo.
Dve leti sta minili, odkar je izbruh pandemije prisilil k oblikovanju novih cepiv proti do takrat neznanemu virusu SARS-CoV-2. Cepiva, ki jih ima človeštvo danes na razpolago, so znižala število okužb in resnost bolezni, kar je zelo pomemben dosežek, a ne zadostuje, da bi enkrat za vselej končala s pandemijo.
Laboratoriji danes bolje razumejo virus in njegove mutacije in znanstveniki razvijajo dva obetavna napredka za prihodnja cepiva proti covidu:
Intranazalna cepiva, neprebojna ovira za virus?
Najbolj ambiciozen cilj znanstvene skupnosti je doseči imuniteto, torej ne samo zaščititi ljudi pred resno boleznijo ali smrtjo, ampak tudi preprečiti, da bi se okužili. Eden od načinov za dosego imunitete je aplikacija cepiva skozi nos. Medtem ko intramuskularna cepiva sprožijo generaliziran odziv imunskega sistema, intranazalna cepiva delujejo lokalno v nosu, pljučih in želodcu. S tem virusu postavijo težko premagljivo oviro.
Molekularni biolog in raziskovalec na Državni raziskovalni fundaciji Sao Paulo Amílcar Pérez Riverol je za BBC Mundo izjavil, da se intranazalno cepivo razprši v nosnicah in povzroči zaščitni odziv na poti vstopa virusa ter aktivira protitelesa imunoglobina A (IgA) ter spominske celice B in T, ki živijo v dihalni sluznici. Raziskovalci pojasnjujejo, da tudi če različica virusa premaga prvo oviro in pride do okužbe, se celice spomina B in T hitreje odzovejo na seznanjenost z antigenom in preprečijo razmnoževanje virusa ter zmanjšajo širjenje in prenos.
Druga prednost intranazalnih cepiv je hitrost imunizacije, saj intramuskularna cepiva potrebujejo od dva do tri tedne, da imunski sistem »posodobijo« na najvišjo stopnjo zaščite.
Trenutno obstaja osem projektov za intranazalna cepiva. Najbolj napredna je indijska Bharat Biotech, katere izdelek je že v fazi 2/3 preizkušenj na ljudeh.
Supercepivo, ki napada vse koronaviruse
Pfizer je začel klinične preizkušnje za novo cepivo, prilagojeno omicronu. Toda izkušnje s koronavirusom so nam pokazale kako hitro se lahko pojavi nova varianta virusa, ki omeji učinke cepiv.
To bi se lahko končalo z dokončno formulo, ki bi napadla vse različice. »Ne bomo lovili naslednje variante,« je izjavil glavni zdravstveni svetovalec ameriške vlade Anthony Fauci, ko je sredi januarja govoril o cepivu, ki bi omogočal preprečevanje in boj proti ne le virusu covid-19 temveč tudi drugim podobnim, ki bi se lahko pojavili v prihodnjih letih. »Pomen razvoja vsekoronskega cepiva, ki bi bilo učinkovito proti vsem različicam SARS-CoV-2 in na koncu proti vsem koronavirusom, je postal očiten,« je dejal Fauci odboru ameriškega senata.
Na tem področju izstopa projekt Walter Reed Army Research Institute (WRAIR) v ZDA, ki se ukvarja s cepivom, ki temelji na nanodelcih feritina, beljakovine, ki shranjuje in prenaša železo in prepreči razmnoževanja virusa. To cepivo je decembra 2021 prestalo fazo 1 preizkušenj na ljudeh s pozitivnimi rezultati proti več različicami vključno z omicronom, njena učinkovitost in varnost pa bosta v prihodnjih mesecih preizkušena v fazah 2 in 3.
Znanstveniki si niso upali napovedati predvidenih datumov, zato ni znano, kdaj bi supercepiva bila na voljo.
WHO upa, da bodo omenjenima napredkoma sledili novi in pomembni napredki na področju novih cepiv proti covidu. »Samo zato, ker je na trgu več cepiv, še ne pomeni, da bi morali prenehati napredovati pri raziskavah in razvoju. Še naprej moramo iskati boljše možnosti,« je v nedavnem intervjuju za Reuters izjavila glavna znanstvenica WHO Soumya Swaminathan.
Vir: BBC, Združeno kraljestvo
