Evropska komisija bo danes razgrnila podroben predlog za financiranje skupne kmetijske politike v letih 2021-2027. Zaradi brexita in novih prioritet, kot so migracije in varnost, bo zanjo na voljo manj denarja kot sedaj. Za Slovenijo je to poleg kohezije najbolj ključna politika, skrbijo jo predvideni rezi sredstev za razvoj podeželja.
V proračunu v vrednosti 1,114 odstotka BND EU je za skupno kmetijsko politiko predlaganih 324 milijard evrov v stalnih cenah oziroma 365 milijard v tekočih cenah, kar je nekoliko manj kot 30 odstotkov celotnega proračuna. Komisija govori o petodstotnem rezu oziroma o 17 milijardah evrov razlike v primerjavi s sedanjim stanjem.
Skupna kmetijska politika ostaja razdeljena na dva stebra: neposredna plačila za kmete in program za razvoj podeželja, pri čemer komisija v novem predlogu očitno daje prednost prvemu stebru.
Proračun za neposredna plačila se bo zmanjšal za štiri odstotke. Komisar za kmetijstvo Phil Hogan je v začetku meseca poudaril, da bo šestnajst članic, med njimi je omenil Italijo, izkusilo približno 3,9-odstotni rez pri neposrednih plačilih. Šest jih čaka manj kot 3,9-odstotni rez, pet pa si jih lahko obeta zvišanje nacionalne ovojnice za neposredna plačila.
Estonija, Latvija in Litva lahko pričakujejo med 12- in 14-odstotno zvišanje neposrednih plačil na hektar. Romunija, Slovaška in Portugalska ne bodo doživele zmanjšanja plačil, Bolgarijo in Poljsko pa čaka manj kot odstotno znižanje, je bil takrat konkreten Hogan. Podatka za Slovenijo ni podal.
S predvideno omejitvijo sredstev za posameznega kmeta na 60.000 evrov lahko številne države veliko prihranijo ter ta denar razdelijo srednje velikim in malim kmetom ali ga porabijo v drugem stebru za razvoj podeželja. Če bodo države dobro načrtovale, bo večina kmetij utrpela zelo majhne reze pri neposrednih plačilih in sploh nobenih pri programu za razvoj podeželja, pravi Hogan.
Komisija bo danes predstavila tudi podrobne predloge za financiranje okoljske in podnebne politike.
