Evropska komisija je za obdobje 2021-2027 predlagala evropski proračun v vrednosti 1135 milijard evrov v obveznostih, izraženo v cenah iz leta 2018, kar je enako 1,11 odstotka BND EU. To je “razumen in odgovoren” predlog sodobnega in pragmatičnega proračuna, ki “varuje, opolnomoča in varuje”, je poudaril predsednik komisije Jean-Claude Juncker.
Ta raven obveznosti ustreza 1105 milijardam evrov oziroma 1,08 odstotka bruto nacionalnega prihodka (BND) unije v plačilih v cenah iz leta 2018.
Juncker je v predstavitvi proračunskega predloga v Evropskem parlamentu uporabil številko 1279 milijard evrov v obveznostih. To je številka, izražena v tekočih cenah, torej ob upoštevanju inflacije. V plačilih je številka v tekočih cenah 1246 milijard evrov.
V teh dneh je bilo precej zmede zaradi različnih številk. Ob upoštevanju tekočih cen je številka večja, vendar pa komisija predlog običajno predstavi v fiksnih cenah. Ob predstavitvi predloga za sedanji večletni proračun leta 2011 na primer ni bilo nobene javne razprave o številkah v tekočih cenah.
Neuradne napovedi pred predstavitvijo predloga so sicer nakazovale večjo ambicijo – proračun v razponu od 1,13 do 1,18 odstotka BND. Ob upoštevanju proračunskih in zunajproračunskih postavk komisija sicer pride do 1,14 odstotka BND.
Predlog komisije zajema vključitev Evropskega razvojnega sklada, ki je glavno orodje EU za financiranje razvojne politike v afriških, karibskih in pacifiških državah in je doslej deloval na podlagi medvladnega sporazuma, v proračun EU.
Komisar za proračun Günther Oettinger je ponovil, da je večji proračun nujen za pokritje dveh vrzeli: prihodkovne zaradi odhoda velike neto plačnice Velike Britanije in odhodkovne zaradi novih prioritet, kot so migracije in varnost. Komisija predlaga, da se nove naložbe v štirih petinah financirajo z novimi sredstvi ter v petini s prerazporeditvijo in prihranki.
Rezom naj bi se izognila le program študentske izmenjave Erasmus+ ter program za raziskave in inovacije Obzorje.
Komisija med drugim predlaga, da se v odziv na nove razmere v uniji s 27 članicami znižajo sredstva za skupno kmetijsko politiko in kohezijsko politiko, in sicer za vsako za pet odstotkov.
Ti politiki bosta posodobljeni tako, da se bodo lahko z manj sredstvi še vedno uresničevali njuni cilji in dodatno vključevale nove prioritete. Kohezijska politika bo imela na primer vse pomembnejšo vlogo pri podpiranju strukturnih reform in dolgoročnem vključevanju migrantov, poudarjajo v Bruslju.
Pomembna novost predlaganega proračuna je okrepljena povezava med financiranjem EU in pravno državo. Komisija predlaga nov mehanizem za zaščito proračuna EU pred finančnimi tveganji, povezanimi z nespoštovanjem vladavine prava.
Nova predlagana orodja bi uniji omogočila, da zamrzne, zmanjša ali omeji dostop do finančnih sredstev EU sorazmerno z naravo, resnostjo in obsegom pravnih pomanjkljivosti. Tak sklep bi predlagala komisija, članice pa bi ga sprejele po glasovanju z obrnjeno kvalificirano večino.
Poleg tega komisija predlaga dva nova instrumenta: novi program za podporo reformam v vrednosti 25 milijard evrov, ki naj bi zagotavljal finančno in tehnično podporo vsem članicam za izvajanje prednostnih reform in namensko pomoč državam, ki se pripravljajo na prevzem skupne valute, ter evropsko stabilizacijsko funkcijo za naložbe v vrednosti 30 milijard evrov, ki naj bi pripomogla k ohranjanju ravni naložb v primeru obsežnih asimetričnih šokov.
Komisija predlaga tudi poenostavitev sedanjih lastnih sredstev iz naslova davka na dodano vrednost (DDV) in uvedbo “košarice” novih virov lastnih sredstev, povezanih s političnimi prioritetami.
Predlagana košarica novih virov lastnih sredstev vključuje: 20 odstotkov prihodkov iz sistema za trgovanje z emisijami, vpoklicno stopnjo v višini treh odstotkov za novo skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb in nacionalni prispevek, izračunan na podlagi količine nereciklirane odpadne plastične embalaže v vsaki članici.
Ti novi viri lastnih sredstev bodo predstavljali približno 12 odstotkov celotnega proračuna EU in bi lahko prispevali do 22 milijard evrov letno za financiranje novih prioritet.
Izstop Združenega kraljestva iz EU je po navedbah komisije priložnost za odpravo zapletenega sistema rabatov in celo “rabatov na rabate”. Komisija predlaga, da se v petih letih odpravijo vsi rabati in zmanjša znesek, ki ga obdržijo članice pri zbiranju carinskih prihodkov za proračun EU, z 20 odstotkov na 10 odstotkov.
Komisija poziva k dogovoru o proračunskem predlogu pred volitvami v Evropski parlament naslednje leto.
V prihodnjih tednih bo komisija predstavila podrobne predloge za prihodnje sektorske finančne programe.
