Piše: C. R.
Papež Frančišek se je v nedeljo vrnil na grški otok Lezbos, kjer je v begunskem taborišču nudil tolažbo migrantom.
Izrekel se je o brezbrižnosti in samoljubju Evrope, “ki obsoja na smrt tiste, ki so na robu“.
“Prosim, ustavimo to brodolom civilizacije!” Frančišek je govoril v taborišču Mavrovouni, skupini belih zabojnikov ZN na robu morja, ki so ograjeni z bodečo žico in obloženi s perilom, obešenim na vrvi.
Ob prihodu v taborišče si je Frančišek brez maske vzel čas za sprehod po barikadah, božal otroke in dojenčke po glavi ter poziral za selfije.
To je bilo Frančiškovo drugo potovanje na Lezbos v zadnjih petih letih in obžaloval je, da se je od leta 2016, ko je bil Lezbos v središču množičnega vala migracij v Evropo, le malo spremenilo.
Takrat je Frančišek na krovu papeškega letala s seboj domov pripeljal 12 sirskih muslimanskih beguncev.
Tokrat pa takšnih papeževih premestitev ni bilo napovedanih, čeprav je Vatikan med prvim delom Frančiškovega potovanja na Cipru sporočil, da bo 12 migrantov, ki so prestopili z odcepljenega turškega severa Cipra, v prihodnjih tednih premeščenih v Italijo. Ciprski uradniki so povedali, da jih bo na koncu skupaj poslanih 50.
“Prenehajmo ignorirati realnost”
Frančiškovo petdnevno potovanje na Ciper in v Grčijo je zaznamovalo vprašanje migrantov.
“Vse moške in ženske, vse nas prosim, da premagamo paralizo strahu, brezbrižnost, ki ubija, cinično neupoštevanje, ki nonšalantno obsoja na smrt tiste na robu!” je dejal.
“Prenehajmo ignorirati realnost, nehajmo nenehno prelagati odgovornost, nehajmo prelagati vprašanje migracij na druge, kot da ni pomembno za nikogar in da je le nesmiselno breme, ki ga mora nositi nekdo drug!“
Obsodil je, da je Sredozemsko morje, “zibelka številnih civilizacij“, postalo ogromno pokopališče, na katerem tonejo tihotapske ladje, polne obupanih ljudi. “Ne dopustimo, da se naše morje (mare nostrum) spremeni v opustošeno morje smrti (mare mortuum),” je dejal.
Pred njim so v šotoru ob robu vode sedeli grška predsednica Katerina Sakellaropoulou, podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas in bodoči begunci, med drugim iz Afganistana, Iraka in Konga.
Grčija zagovarja svojo politiko
Sakellaropoulou je v nagovoru papežu odločno zagovarjala odziv Grčije na potrebe migrantov in se Frančišku zahvalila, da ji je s svojo prisotnostjo izkazal podporo.
“Gre za močno sporočilo upanja in odgovornosti, ki ga z otoka Lesbos prenaša mednarodni skupnosti,” je dejala.
Taborišče, v katerem so šotore šele pred kratkim zamenjali zabojniki, je pravzaprav začasni center za pridržanje, dokler na otoku ne bo zgrajen “zaprti nadzorovani objekt“, v bistvu taborišče za pridržanje.
Ta nova taborišča, ki jih financira Evropska unija, že delujejo na treh drugih grških otokih, Samosu, Lerosu in Kosu.
Frančišek je pozorno poslušal, ko se mu je eden od prebivalcev taborišča, Christian Tango Mukaya, kongovski oče treh otrok, zahvalil za izkazano solidarnost in poziv Evropi, naj beguncem dovoli vstop.
Mukaya je med potjo izgubil sled za ženo in njunim tretjim otrokom, zato upa, da jih bo njegova vidnost s papežem ponovno združila.
Skupine za pravice okrepile kritike Grčije
Grčija je pred kratkim zgradila jekleni zid vzdolž dela grško-turške kopenske meje in prestreza čolne, ki prevažajo migrante s turške strani.
Atene zanikajo obtožbe, da izvajajo hitre deportacije migrantov, ki dosežejo grško ozemlje, vendar skupine za človekove pravice pravijo, da je prišlo do številnih takšnih izgonov.
Skupine za človekove pravice so pred nedeljskim Frančiškovim obiskom okrepile svoje kritike grškega ravnanja z migranti in strožjih migracijskih politik med 27 članicami EU.
Amnesty International je dejala, da nova taborišča za pridržanje na grških otokih, ki jih financira EU, kršijo zaveze Aten, da zagotovijo mednarodno zaščito tistim, ki jo potrebujejo.
“V skladu z mednarodnim pravom in pravom EU bi morali biti prosilci za azil pridržani le v skrajnem primeru,” je dejala Amnesty. “Kot smo se bali, se grške oblasti skrivajo za pravno dvoumnim konceptom tako imenovanih zaprtih nadzorovanih centrov, da bi prosilcem za azil nezakonito odvzele svobodo.“
Skupina za človekove pravice je Grčijo pozvala, naj “nemudoma umakne to odločitev in odpravi omejitve“.
Grški minister za migracije Notis Mitarachi je v nedeljski izjavi branil odziv Grčije in dejal, da se je leta 2015 “nesebično” odzvala na krizo in še naprej zagotavlja zaščito prosilcem za azil.
Vendar je od EU zahteval, da stori več za pomoč državam na prvi bojni črti, kot je Grčija, ki nosijo nesorazmerno breme, medtem ko so “tisti, ki izkoriščajo sočloveka, nagrajeni“.
Vir: euronews.com
