Piše: Klemen Pucko
Brazilski predsednik Jair Bolsonaro je nekaj mesecev pred predsedniškimi volitvami napovedal, da je njegova želja prepovedati vse totalitarizme, vključno s komunizmom. Do napovedi je prišlo, potem ko je domnevno pijan »podcaster« v pogovorni oddaji z besedami o nacizmu šokiral Brazilijo.
Bolsonaro je 9. februarja v objavi na socialnem omrežju Twitter pozval k prepovedi organizacij, ki promovirajo ideologije, katerih del so širjenje antisemitizma, deljenje prebivalstva na rase in razrede ter ideologij, ki so doslej povzročile na milijone smrtnih žrtev po vsem svetu. Med te je poleg nacizma uvrstil tudi komunizem.
Oddaja o svobodi govora
Po poročanju France24 so Bolsonarove objave odgovor na škandal, ki ga je povzročil eden najbolj priljubljenih brazilskih voditeljev pogovornih oddaj ali »podcastov«. Ti so v zadnjih letih preplavili svet, k priljubljenosti pa pripomore tudi to, da se do njih brez težav dostopa na mobilnih napravah. Voditelj Bruno Aiub, bolj znan pod imenom »Monark«, je v oddaji na spletnem portalu Youtube dejal, da bi Brazilija morala »uzakoniti« nacistično stranko. »Monark« ima na portalu Youtube več kot 3 milijone naročnikov, na omrežju Instagram pa več kot pol milijona sledilcev. Med oddajo, ki sta se je udeležila tudi dva člana brazilskega kongresa, je še dejal, da bi do ustanovitve take stranke moralo priti zato, ker ima radikalna levica veliko več prostora kot radikalna desnica. »Monark« se je za svoje besede opravičil, saj naj bi bil med snemanjem oddaje močno opit. Kljub temu je brazilsko generalno državno tožilstvo zaradi komentarjev proti njemu že sprožilo preiskavo, ki bo pokazala, ali je s tem kršil zakon o sovražnem govoru ali ne. »Monark« je kljub opravičilu zaradi komentarjev izgubil službo.
Razdeljena država
Oddaje priljubljenega voditelja sta se udeležila tudi člana kongresa iz sredinske stranke Podemos in brazilske socialistične stranke. Članica socialistične stranke Tabata Amaral se z voditeljevimi besedami ni strinjala in je po poročanju BBC News dejala, da se svoboda govora konča tam, ko se začnejo ogrožati življenja drugih. Na drugi strani je član sredinske stranke Podemos Kim Kataguiri dejal, da je Nemčija z kriminalizacijo nacistične stranke storila napako. Del preiskave državnega tožilstva je zaradi teh besed tudi Katiguiri, ki pa je napovedal sodelovanje s tožilstvom, češ naj bi bili njegovi komentarji predvsem del debate o tem, do kod segajo meje koncepta svobode govora. Škandal je dobil tudi mednarodno razsežnost, saj so izjave voditelja obsodili tako nemško veleposlaništvo kot Brazilska judovska skupnost. Brazilski predsednik Bolsonaro pregon voditelja podpira, vendar pa si ob tem želi, da bi tožilstvo na podoben način preganjalo tudi tiste, ki branijo komunizem.
Kaj bo odločalo na volitvah?
New York Times je Aiuba primerjal z ameriškim voditeljem pogovornih oddaj Joeom Roganom. Oba sta priljubljenost dosegla s pogovori z ljudmi, predvsem iz sveta medijev. Odstranitev Aiuba so mnogi v Braziliji pozdravili, mnogi pa menijo, da gre v omenjenem primeru za kršitev svobode govora. Ne glede na to pa je jasno, da se je omenjeni dogodek, ki z Bolsonarom sprva ni bil povezan, za aktualnega predsednika zgodil ob povsem nepravem času. Ankete javnega mnenja kažejo, da je njegov nasprotnik Luiz Inácio Lula da Silva še povečal svojo prednost pred njim. Bolsonaro naj bi tako s svojimi komentarji o komunizmu želel predvsem aktivirati svojo bazo volivcev. Na padec podpore je močno vplivala pandemija, v kateri je bila Brazilija zelo prizadeta, Bolsonaro pa je ob tem številne šokiral s svojimi komentarji o virusu in cepljenju. V zadnjem letu je s pomočjo nekaterih strank »centra« uspel doseči nekaj zakonodajnih zmag, vendar pa vse kaže, da niti povezave z desno sredino in »centrom« ne bodo dovolj za drugi mandat. Zdi se, da bo na volitvah večje možnosti imel predvsem kandidat, ki bo napravil manj napak.
5 let zaporne kazni grozi pogovornemu voditelju, če bo spoznan za krivega.
Francija in partnerice naj bi umaknile vojake iz Malija
V afriški državi Mali, ki ji vlada vojaška vlada, je ta čas v okviru operacije Barkhane okoli 2000 francoskih vojakov. Francija poveljuje tudi evropski vojaški skupini Takuba, del katere je okoli 800 vojakov iz Češke, Danske, Estonije, Italije, Madžarske, Nizozemske, Portugalske, Švedske in Litve. Malijske oblasti po poročanju Euronews že dlje časa pritiskajo na tuje države in zahtevajo njihov odhod. Evropske vojske so v tej državi zaradi boja proti terorističnim skupinam. Končno odločitev o umiku naj bi francoski predsednik Macron sprejel v kratkem, umik pa naj bi koordinirali skupaj z mirovnimi silami Združenih narodov, ki imajo v Maliju okoli 15.000 vojakov.
Turčija in Združeni arabski emirati krepijo sodelovanje
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se je 14. februarja v Abu Dabiju srečal s krovnim princem šejkom Mohamedom bin Zajedom. Obisk ima velik simbolični pomen, saj so bili odnosi med državama v zadnjih letih nekoliko ohlajeni. Al Džazira poroča, da je bilo med dvodnevnim obiskom sklenjenih več sporazumov, državi pa nameravata okrepiti sodelovanje tako na področju investicij, ekonomije in obrambe. ZAE so eno trgovskih in turističnih središč v regiji, konec lanskega leta pa je šejk Mohamed obiskal Turčijo, kjer so podpisali investicijske pogodbe v vrednosti 10 milijard dolarjev. Tuji mediji še dodajajo, da je medsebojno sodelovanje na gospodarskem področju zelo pomembno, saj se tako manjšajo nenehne napetosti v regiji.
Indija namerava zagnati digitalno valuto
Indijska centralna banka namerava leto predstaviti digitalno rupijo, ki bo delovala s pomočjo tako imenovanih blockchain in drugih tehnologij. Po poročanju CNN je indijska finančna ministrica Nirmala Sitharaman dejala, da bi digitalna rupija dala močan zagon pri poskusu vzpostavitve digitalne ekonomije v državi. V Indiji je v zadnjih letih prišlo do velikega porasta negotovinskega plačevanja, tako vrsto plačil pa tam poleg domačih podjetij omogočajo tudi svetovni velikani, kot sta Google in Facebook. Indija se želi s tem pridružiti naraščajočemu številu držav, ki v zadnjem času predstavljajo digitalne valute. Med njimi je tudi Kitajska, ki je v nekaterih večjih mestih pred dvema letoma začela testirati digitalni juan.
