Piše: Damian Ahlin
Številne zanemarjene tropske bolezni, ki so značilne za najrevnejša okolja, so povzročile na milijone bolezni. Ni jih mogoče izkoreniniti brez upoštevanja tako različnih dejavnikov, kot so podnebne spremembe, duševno zdravje in dostop do pitne vode.
Milijoni ljudi trpijo za eno od 20 nevrodegenerativnih bolezni, ki jih je Svetovna zdravstvena organizacija uvrstila na seznam. Polovica jih prizadene kožo, kot so gobavost, kožna leišmanioza in razjeda Buruli. Zaradi neprijetnega videza lezij, ki jih te patologije povzročajo, prinašajo dodatno breme zapletov, ki vplivajo na vsa področja življenja prizadetih: fizično, psihološko in socialno-ekonomsko.
Vsem nevrodegenerativnim boleznim je skupno to, da jih je mogoče zdraviti in preprečiti, vendar resno ogrožajo zdravje in socialno-ekonomske razmere obolelih. Danes jih je težko izkoreniniti tudi zato, ker nihče ne vlaga v raziskave, saj prizadenejo predvsem revne državljane v revnih državah, zato ni izboljšane diagnostike in zdravljenja, se pravi ni zdravstvenih napredkov, a bolezen napreduje.
Čeprav za boj proti njim ni globalnih sredstev, saj večino nacionalnih ukrepov izvajajo vlade iz svojih zdravstvenih proračunov, ki jih krepijo zunanji donatorji, Svetovna zdravstvena organizacija -SZO- ocenjuje, da bo v naslednjih petih letih potrebnih približno 465 milijonov evrov za zagotavljanje zdravstveno-politične in tehnične podpore tem državam.
Izboljšanje dostopa do čiste pitne vode, sanitarnih okoliščin in ukrepov za zdravljenje ran in zmanjšanje obolevnosti je ena od prednostnih nalog v boju proti zanemarjenim tropskim boleznim.
Podnebne spremembe spreminjajo tudi vedenje vektorjev, ki prenašajo bolezni: vidimo, da se bolezni, značilne za tropsko podnebje, kot sta malarija in mrzlica denga, ki jih prenašajo komarji, začenjajo pojavljati tudi tam, kjer jih prej ni bilo.
Med prednostnimi nalogami v tem boju je prvo izboljšanje dostopa do čiste pitne vode in zmanjšanje obolevnosti ter preprečevanje invalidnosti, ki jo povzročajo bolezni.
Pomanjkanje dostopa do teh storitev vodi v onesnaženje okolja, kar povečuje izpostavljenost ljudi okužbam, te pa povzročajo patologije, ki vodijo v stigmatizacijo obolelega in njegovo izključenost iz družbe.
Z najbolj navzven vidnimi boleznimi je pogosto povezana diskriminacija: bolnika se drugi izogibajo, izgublja samospoštovanje.
Tudi spol je pomembno vprašanje: če ste ženska, je to dodatna težava. Že samo dejstvo, da v kulturi teh narodov pogosto je zbiranje pitne vode in skrbeti za prehrano žensko delo pomeni, da so bolj izpostavljene komarjem, ki prenašajo bolezni. Zaradi skrbi za otroke in številnih gospodinjskih opravil imajo tudi manj dostopa do zdravljenja kot moški, spol otroka pa lahko vpliva na odločitve staršev glede dodeljevanja sredstev za zdravstveno oskrbo. V zvezi s tem SZO priporoča, da se vidik spola vključi na primer v načrtovanje in pripravo proračuna, načrte zdravstvenega varstva in vrednotenje rezultatov.
