Dogovora o reformi evropskega azilnega sistema ni na vidiku, kažejo izjave notranjih ministrov EU pred srečanjem v Luksemburgu. Najbolj sporne so begunske kvote, ki jim odločno nasprotujejo višegrajske države, a veliko članic ima zadržke glede različnih vprašanj. Kompromisa danes zagotovo ne bo, cilj je utreti pot dogovoru na vrhu konec meseca, poroča Sta.
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je ob prihodu izpostavil poziv vsem članicam, naj prispevajo k dialogu, da se bo končno mogoče dogovoriti o reformi evropskega azilnega sistema.
Članice se trudijo doseči dogovor o prenovi dublinske uredbe, ki določa, da je treba prošnjo za azil obravnavati v prvi državi vstopa v EU. Ta pravila so se v migracijski krizi izkazala za povsem neučinkovita. Najbolj sporen je mehanizem, ki v resni krizi v skrajnem primeru predvideva premeščanje beguncev po članicah unije.
Kako najti kompromis med različnimi članicami? Najprej je treba zapreti vrata, potem bo mogoče doseči kompromis o tem, kdo naj kaj stori. Dokler ne bomo ustavili množičnega toka nezakonitih tujcev, ne bomo prišli iz te krize, je ocenil belgijski državni sekretar za azil in migracije Theo Francken.
Predstavnik nemškega notranjega ministrstva Stephan Mayer pa na vprašanje, ali je z novo italijansko vlado reforma mrtva, odgovarja z “globokim prepričanjem”, da predlaganemu kompromisu ne nasprotuje samo Italija, temveč je veliko kritik v višegrajskih državah, pa tudi Nemčija nasprotuje določenim točkam in ne podpira trenutnega predloga.
Jasno je, da kompromisa danes ne bo. Namen današnjega srečanja je utreti pot do dogovora na vrhu konec junija. A tudi to se zdi težko dosegljiv cilj. Če ta rok podaljšamo za nekaj tednov, “ne bo konec sveta”, je menil komisar Avramopulos.
Članice lahko dogovor sprejmejo tudi s kvalificirano večino, vendar se unija za zdaj še vedno trudi, da bi za tako občutljivo politično vprašanje zagotovila konsenz. “Upoštevati je treba vsa stališča. Izbrali smo pot dialoga. Nismo tu, da diktiramo, ampak da prepričamo,” je poudaril komisar.
Slovenija, ki jo danes v Luksemburgu zastopa veleposlanik pri EU Janez Lenarčič, naj bi v razpravi o nezakonitih migracijah opozorila na zaskrbljujoč trend povišanja nezakonitih migracij in na nujnost takojšnjega ukrepanja na zunanjih mejah unije, da se ne ponovijo razmere iz leta 2015.
Konkretno naj bi Slovenija po neuradnih informacijah pozvala k pomoči državam na Zahodnem Balkanu, zlasti BiH, pri krepitvi nastanitvenih zmogljivosti ter opozorila na problem zlorab azilnih postopkov v regiji in na zaskrbljujočo vlogo nevladnih organizacij pri spodbujanju teh gibanj v regiji.
Ministri danes razpravljajo tudi o reformi vizumske politike, ki jo je Evropska komisija predlagala marca. Predlog predvideva strožjo obravnavo vizumov za potnike iz tretjih držav, ki ne bi zadovoljivo sodelovale pri ponovnem sprejemanju migrantov brez urejenega statusa.
Strožja obravnava vizumov bi lahko v praksi pomenila daljše postopke za obravnavo vlog, krajšo veljavnost izdanih vizumov, višje vizumske takse in zavrnitev oprostitve plačila takse za nekatere potnike, denimo diplomate.
