Piše: Bogdan Sajovic
Veliki črno-rdeči koaliciji politični analitiki napovedujejo kratek rok trajanja. Nepotrebno oglašanje je stalo Weidlovo kakšnih ducat poslancev. Sanitarni kordon okoli AfD je hinavščina, predvsem pa popolna bedarija.
Mandatar za sestavo nove nemške vlade in vodja krščanskih demokratov (CDU) Friedrich Merz, bo po pričakovanju skušal sestaviti vlado s socialdemokrati (SPD). Pri tem je obšel drugo uvrščeno stranko zadnjih volitev Alternativo za Nemčijo (AfD), kar je bilo tudi pričakovati. Nemške stranke so namreč pod vplivom globalistične kabale že pred leti razgalile »sanitarni kordon« okoli AfD, kar pomeni, da z njo ne bodo sklepali nobenih političnih dogovorov. Takšno ravnanje upravičujejo s tezo, da je AfD »protidemokratična stranka«, evroskeptična, proruska in tako naprej.
Gre za precej hinavski izgovor, saj CDU očitno nima težav sodelovati na deželni ravni z Zavezništvom Sahre Wagenknecht (BSW), ki je tudi proruska, evroskeptična in jo sestavljajo disidenti Levice, ki so menili, da je Levica postala preveč »buržoazna« in se odmaknila od marksistično-leninističnih temeljev. Ti temelji so seveda »protidemokratski«, a očitno v tem primeru CDU to ne moti. Da bi bilo še bolj ironično, sodelovanje CDU-BSW v deželi Turingiji je naperjeno prav proti AfD, ki je na deželni ravni v Turingiji z naskokom najmočnejša stranka. Za Merza torej očitno obstajajo dobri in slabi protidemokrati.
Volilni polom SPD
No, na srečo je BSW na zvezni ravni za las spodletel prestop parlamentarnega praga, zatorej je Merz ne more povabiti v vladno koalicijo. Bo pa po vsem sodeč koalicijo sestavil z največjim poražencem volitev SPD. Dosedanja vladna koalicija pod vodstvom SDP je popolnoma spodletela, njen razpad je pripeljal do predčasnih volitev, v katerih je doživela pravi debakel. Dve stranki koalicije sta izgubili približno tretjino volivcev, tretja pa več polovico polovico in se sploh ni uvrstila v parlament. SPD sama je strmoglavila s položaja največje parlamentarne stranke na tretje mesto, kar je njen najslabši rezultat od prve svetovne vojne. Razen v obdobju nacistične vladavine, ko je bila prepovedana, je SDP na vseh volitvah od leta 1919 bila na prvih dveh mestih. Za stranko bi bilo po tem volilnem debaklu najbolje, če bi ostala v opoziciji in preuredila svoje vrste, analizirala, kje so ga polomili, in tudi prevetrila svojo prvo politično postavo. Ne le zaradi volilnega poraza, nad stranko se zbirajo temni oblaki korupcijskih obtožb, predvsem v zvezi z uvozom ruskih energentov in graditve plinovoda »Severni tok« ter pripadajočega terminala.
Po drugi strani pa je SPD edina možnost, da Merz ob izključitvi AfD sestavi vladno koalicijo iz samo dveh strank. Ne Levica in ne Zeleni namreč nimajo zadosti poslancev, da bi z CDU/CSU sestavili dvostrankarsko koalicijo. Pri tem, da CSU že vnaprej zavrača koalicijo z obema omenjenima strankama, pa tudi večina v CDU koaliciji z Levico in deloma tudi z Zelenimi nasprotuje. Merz torej kleplje s SPD nekakšno disfunkcionalno koalicijo s šibko večino, ki ji velik del nemške politične javnosti ne napoveduje prav dolgega roka trajanja. Če bo sploh skovana.
V politiki je včasih bolje biti tiho
Voditeljica AfD Alice Wiedel se po volitvah pritožuje, da je njena stranka izključena iz koalicijskih pogajanj. Za to je nekoliko kriva tudi sama. V zadnjem predvolilnem soočenju je Merz na vprašanje televizijske voditeljice odgovoril, da bo poslal orožje v Ukrajino. Weidlova pa je vpadla v njegov odgovor, češ da bo storila vse, kar je v njeni moči, da bo to preprečila. Ker je prav tedaj ameriški predsednik Trump pritiskal na Ukrajino, naj sprejme pogajanja, kar je velik del nemške javnosti videl kot izdajo Ukrajine, pripomba Weidlove ni bila dobro sprejeta v nemški javnosti. V vseh anketah je podpora AfD padla za približno poldrugo odstotno točko in ustrezno se je povečala podpora CDU, kar so potrdili tudi volilni izidi. Ta pripomba je tako AfD stala deset, morda ducat poslanskih sedežev, ki so šli k CDU. Weidlova pa je na lastni koži spoznala, da je v politiki včasih dobro držati jezik za zobmi, še posebno, če te ni nihče nič vprašal.
Če bi imela AfD ducat sedežev več in CDU ducat manj, Merz sploh ne bi mogel sestaviti koalicije s SPD, saj ne bi imela zadosti glasov v parlamentu. Morali bi bodisi sklepati koalicijo z Zelenimi, kar bi prav lahko pripeljalo do razkola med CDU in CSU, bodisi sprejeti koalicijo z AfD, saj bi v nasprotnem tvegal nove volitve, ki bi zagotovo oslabile njegov položaj.
A seveda, to je če bi bilo … Tako bo Nemčiji vsaj nekaj časa najverjetneje vladala črno-rdeča koalicija, Weidlova pa bo iz opozicije napadala vlado in obljublja, da bo AfD na naslednjih volitvah dobila še več glasov, kar je mimogrede čisto mogoče.
Sanitarni kordon je neumnost
In še beseda o »sanitarnem kordonu«, ki je, kot rečeno, rahlo hinavski, predvsem pa bedast. Še posebno utemeljitev »hočemo preprečiti trideseta leta prejšnjega stoletja«, tj. vzpon fiktivnega »Hitlerja 2.0«, je navadno ignorantsko mlatenje prazne slame. Tedaj je namreč politični establišment Hitlerja zavračal, namesto da bi ga povabili za mizo: »Praviš, da hočeš rešiti Nemčijo. No, dobro, prispevaj.« Če bi zavrnil, bi ga lahko označili za hinavca, če bi sprejel, pa bi postal tudi on »član kluba«. Tako pa je establišment raje sestavljal kratkotrajne impotentne vlade, in šele ko jim je zmanjkalo opcij, s stisnjenimi zobmi povabil Hitlerja za mizo. A tedaj je bil ta že tako močan, da je lahko pobrisal mizo do konca s političnim establišmentom vred in se lahko brez omejitev lotil stvari po svoje. Drugo je zgodovina.
