Piše: P. T.
Nekateri mediji v domovini in tujini poročajo, da se Sirija silno težko spopada s posledicami potresa, saj naj bi neposredno in tudi dolgoročno pomoč ovirale obstoječe sankcije, ki jih je Zahod uvedel proti Asadovemu režimu in jih tudi po potresu ni zamrznil. Na to so Evropsko komisijo opozarjale tudi nekatere manjše (večinoma skrajne) poslanske skupine v evropskem parlamentu.
Vprašanje glede sankcij proti Siriji je na zadnjem plenarnem zasedanju obravnaval tudi evropski parlament, ko je na vprašanje o tem odgovarjal tudi komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Pojasnil je, da sankcije ne prepovedujejo humanitarne pomoči Siriji, niti ne ovirajo dostopa do hrane, zdravil, medicinske opreme in ostalega. Evropska unija in njene države članice so že od leta 2011 Sircem zagotovile humanitarno pomoč v višini več kot 27 milijard evrov, kar vključuje vsa območja Sirije – tako tista, ki jih nadzoruje vlada kot tudi ostala. “O tem strašnem potresu smo pripravljeni okrepiti podporo in to že počnemo,” je dejal Lenarčič.
Je pa ob tem komisar opozoril tudi na pomembnost nevarnosti preusmerjanja humanitarne in nujne pomoči s strani Asadovega režima. “Saj poznate civilne cilje, ki so bili bombardirani: bolnišnice, šole. Kako so bila izbrisana cela mesta in kraji. Kako je Assadov režim uporabil kemično orožje proti civilnemu prebivalstvu Sirije. Sirce je ubijal Asadov režim. In zato je dobil sankcije. In sankcije ne ubijajo sirskega ljudstva,” je dejal.
