Piše: C. R.
Barbara Smrke, dr. med., je specialistka nevrokirurgije, dela v zasebnih zavodih Kirurgija Bitenc in Zdravstveni Zavod Zdravje. Študij medicine je končala v Ljubljani, prav tako tudi specializacijo pod mentorstvom akademika Vinka V. Dolenca in profesorja Boruta Prestorja.
Od leta 2012 sodeluje s profesorjem Marcosom Soaresom Tatgibo z Univerzitetne nevrokirurške klinike v Tübingenu ter od leta 2016 s profesorjem Petrom Vajkoczyjem z nevrokirurške klinike na medicinski fakulteti berlinske univerze Charité.
Demokracija: Verjetno se strinjava, da ni posameznika, ki ne bi vsaj enkrat v življenju občutil bolečine v ledvenem delu hrbtenice?
Smrke: Res je, bolečina v ledvenem predelu je zelo pogosta težava, ki se lahko pojavi že v otroštvu, ko je vezana na samo odraščanje ali deformacije hrbtenice, lahko se pojavi pri mladostnikih v času intenzivnega študija kot posledica čezmernega sedenja, lahko pa spremlja tako aktivno, delovno kot tudi starejšo populacijo, vrhunske športnike. Skratka, ni pravila.
Demokracija: Kaj pa so najpogostejši vzroki za ledveno bolečino, kaj lahko naredimo, da jo čim prej odpravimo?
Smrke: Najpogostejši vzrok za nastanek je preobremenitev, ki lahko vodi v hernijacijo medvretenčne ploščice, čezmerno obrabo ter s tem deformacijo ledvenih vretenc z zožanjem prostora, namenjenega živčnemu tkivu, v poškodbe mišičnega tkiva, ligamentov.
Pacienti se morajo zavedati, da je bolečina opozorilo, da stvar vzamemo resno.
Pri bolečini, ki pomembno vpliva na posameznikovo funkcioniranje, mora ta obiskati osebnega zdravnika. Če bolečina kljub analgetični terapiji, mirovanju ne izzveni, je treba opraviti dodatno diagnostiko. To je naloga osebnega zdravnika, ki se nato glede na klinično sliko in preiskave odloči, ali bo pacient ostal v njegovi oskrbi ali bo napoten na nadaljnjo obravnavo k specialistu.
Najpogostejša patologija, zaradi katere pride pacient v ambulanto specialsta nevrokirurga, je po navadi hernijacija medvretenčne ploščice, ki je zaradi strukturnih sprememb izgubila svojo funkcijo in se pod obremenitvijo izbočila v hrbtenični kanal ter stisnila živčno tkivo. To se po pravilu kaže s hudo, ostro ledveno bolečino, ki se lahko širi v eno ali obe spodnji okončini. Ob tem lahko pride tudi do mravljinčenja, slabšega občutka, pri resnejših utesnitvah tudi do slabše gibljvosti tistih mišičnih skupin, ki jih oživčuje prizadet živčni koren. V najslabšem primeru nastanejo sfinkterske motnje – nezmožnost uriniranja in inkontinenca za blato. To pa je urgentno stanje v nevrokirurgiji, ki zahteva takojšnje ukrepanje.
Demokracija: Kakšna je pri tem vloga nevrokirurga? Včasih slišimo, da hernije izginejo in da pacient ne potrebuje operacije. In kaj je s tistim pravilom, da se operira takrat, ko je stanje že neznosno in ne prej? Kakšno je vaše mnenje?
Smrke: Osnova za odločitev, kakšen način zdravljenja je za posameznega pacienta primeren, je izražena klinična slika v kombinaciji s slikovnimi in elektrofiziološkimi preiskavami. Seveda mora biti v to vključena tudi časovna komponenta, pacientova odločitev.
Operira se takrat, ko se stanje ne izboljšuje kljub upoštevanju vseh ukrepov, ko lahko pričakujemo dodatno polsabšanje, ko je kvaliteta življenja zaradi bolečine ali slabe funkcije bistveno zmanjšana.
Čakanje, da bo minilo samo od sebe ali da se bo tako poslabšalo, da bo nevzdržno, lahko vodi v trajno okvaro živčnega tkiva ter v kronično stanje s številnimi neprijetnimi, dosmrtnimi posledicami.
Res pa je, da določen odstotek hernijiranih medvretenčnih ploščic ne potrebuje operacije. To so predvem dokazane manjše hernijacije, ki ne stiskajo pomembno živčnega tkiva, niso sekvestrirane in imajo še videz normalnega tkiva. Te se lahko s časom dehidrirajo in se s tem zmanjšajo, saj ima normalna medvretenčna ploščica veliko vodne komponente. Ni pa vedno tako. Zato je treba vse hernijirane medvretenčne ploščice, ki glede na klinično sliko – ta mora biti dobra in se mora sčasoma še izboljševati – ne potrebujejo operativne terpije, slediti s slikovno diagnostiko do 6 mesecev od prejšnje preiskave. Seveda se od pacienta pričakuje maksimalno sodelovanje, predvsem pa upoštevanje navodil.
Demokracija: Lahko rečemo, da si želimo življenja brez bolčine, vsaj ledvene. Lahko kaj storimo, da jo preprečimo?
Smrke: Pomembno je, da poslušamo svoje telo, da ne pretiravamo niti takrat, ko se počutimo odlično, saj telo vse sešteva. Skrb za dobro fizično kondicijo, potreben počitek in zmerne prehranjevalne navade brez škodljivih razvad lahko bistveno zmanjšajo možnost nastanka tako ledvene bolečine kot tudi drugih bolezni sodobnega časa. Garancije pa na žalost ni.
Starostna meja za operacijo ledvene hrbtenice se je v zadnjem desetletju na žalost spustila skoraj v zgodnja dvajseta leta, kar pomeni, da tudi mladost z vsemi svojimi bonitetami ni več zagotovilo za življenje brez ledvene bolečine.
