Piše: C. R.
V Živalski vrt Ljubljana sta prispela samica in samec sibirskega tigra, s čimer so zaokrožili letošnje pridobitve novih živali. Letos so tako pozdravili nov par sibirskih tigrov, azijsko levinjo, filipinske kljunorožce, svinjske jelene, indokitajske sika jelene, vzhodne kune vrečarice, ovratničarske čaje in jastrebje pegatke, so sporočili.
Sibirski tiger Ussuri je prišel iz ZOO Kristiansand na Norveškem, kjer je odraščal v za tigre zelo nenavadni družini. Skupaj so namreč sobivale tri generacije, in sicer starša Boonya in Amur ter dve generaciji mladičev. Ussuri se je skotil v prvem leglu skupaj s sorojencema Altajem ter Zeyo, lani pa je dobil še mlajšega brata Luka in sestro Aldaano, so v ZOO Ljubljana zapisali v sporočilu za javnost.
Samica Arisa pa prihaja iz ZOO Zamošč na Poljskem in manj številčne družine, njena starša sta mama Isla in oče Makar. Ker je vzorec lis za vsakega tigra specifičen, kot prstni odtis, bodo obiskovalci triletnega samca Ussurija od dvoletne samice Arise ločili po njegovi desni nogi, ki nima lis.
“Samica Arisa je pri nas že mesec dni, a je še vedno precej nezaupljiva. Kolegi pravijo, da je ‘huda kot hren’. Kljub bogatim izkušnjam ostaja tigrica izziv za oskrbnike, ki sedaj upajo, da jim bo pot do njenega zaupanja pomagal vzpostaviti veliko večji in precej bolj umirjeni triletni samec Ussuri,” so zapisali besede direktorice ZOO Ljubljana Barbare Mihelič.
Tigra se trenutno navajata na novo domovanje in nove oskrbnike. Zato se zadržujeta v notranjih prostorih in predvidoma do sredine septembra še ne bosta vidna obiskovalcem. V ZOO Ljubljana si želijo, da bosta kompatibilna in da bi lahko “v prihodnjih letih dočakali prve mladiče te karizmatične, a zdesetkane vrste velike mačke, od katerih jih v naravi živi manj kot 500, prav toliko pa tudi v živalskih vrtovih po svetu”.
Iz živalskega vrta so sporočili še, da so se razveselili podmladka mačjih pand. Zaenkrat mladič še ni viden obiskovalcem, saj je še premajhen, da bi zapuščal brlog. Skrbna mama ga premešča iz brloga v brlog in pazi, da ne zaide na plano, dokler ne bo sposoben plezanja in lovljenja ravnotežja na drevesnih vejah.
Predvidoma v mesecu septembru, ko bo dopolnil tri mesece, bo brlog občasno zapuščal ob skrbnem nadzoru samice. To obdobje je precej zahtevno za oba, vsak dan, ko bo krepil mišice, pa bo bolj spreten in pogumen, so zapisali.
“Vsi skupaj apeliramo na obiskovalce, da nam pri dobrodošlici novim živalim pomagajo. Tigra sta se prvič znašla popolnoma sama ter zapustila svoji matični legli, mladič pande bo kmalu naredil prve korake ven iz brloga, vse nove živali pa se bodo znašle v neznanem okolju, zato je nujno, da jim omogočimo postopno in umirjeno privajanje,” poziva Mihelič.
Vzhodne kune vrečarice poleg ljubljanskega trenutno goji še osem drugih evropskih živalskih vrtov. Gre za živali, ki so na avstralski celini izumrle pred več kot 50 leti, preživele pa le na otoku Tasmanija. To je prva mesojeda žival, izumrla na avstralski celini, ki je bila uspešno vrnjena v divjino. V naravi so večinoma samotarji in nočne živali, tudi v ZOO Ljubljana rade dremljejo čez dan, vendar se v popoldanskih urah počasi prebudijo, tako da so takrat vidne obiskovalcem.
Indokitajska sika je srednje velik jelen z močnim, čokatim telesom ter dolgimi vitkimi nogami in pikastim kožuhom. Vietnamska podvrsta sika jelena je naseljevala gozdove, travnike in močvare severnega Vietnama in jugozahodne Kitajske. Zadnje živali so opazili leta 1990, zato sklepajo, da so v naravi izumrli. Člani Svetovne zveze živalskih vrtov in akvarijev gojijo okoli 400 indokitajskih sik v 39 živalskih vrtovih po svetu.
Ovratničarska čaja je južnoameriška ptica, ki je znana po značilni ovratnici iz perja in dveh ostrih trnih na vsaki peruti, ki jih uporablja za obrambo pred plenilci.
Jastrebja pegatka ima pomembno naravovarstveno vlogo, saj prispeva k širjenju semen in ohranjanju rastlinske raznovrstnosti, nadzoruje populacije škodljivcev z uživanjem žuželk ter vpliva na izboljšanje kakovosti tal s prehranjevanjem po tleh.
V sporočilu so spomnili še, da so julija iz ZOO Ljubljana v naravo izpustili svoje prve živali, pet kozorogov, za katere upajo, da bodo skupaj z drugimi obnovili in povezali evropsko populacijo kozorogov v različnih delih Alp.
