Piše: STA
V vinorodnih krajih po Sloveniji v času zorenja grozdja v vinogradih že stoletja postavljajo klopotce. Lesena naprava na drogu, ki v vetru ropota, naj bi odganjala ptiče, da ne bi pozobali grozdja. V novejših časih pa služi predvsem za vabljenje k druženju s prošnjami za dobro letino in je eden od simbolov slovenskega vinogradništva.
Ljubiteljski etnolog, tudi avtor knjige o klopotcih Drago Korade ocenjuje, da so klopotce na Slovenskem začeli postavljati najverjetneje v prvi polovici 18. stoletja. Prve slikovne upodobitve izvirajo iz prve polovice 19. stoletja, in sicer na Bizeljskem gradu in posestvu nadvojvode Janeza na Meranovem pri Mariboru, je pojasnil za STA.
Klopotec velja za slovensko iznajdbo, ki pa je najverjetneje uporabila določene tehnične rešitve iz nemških dežel, kjer naj bi v vinogradih in sadovnjakih uporabljali vetrna kolesa. Najprej naj bi jih postavljali na žitna polja, kasneje pa so dobili svoje stalno mesto v vinogradih.
Kot pojasni lastnik zbirke klopotcev v Malečniku pri Mariboru Oskar Neuvirt, poznamo tri vrste klopotcev. Slovenjegoriški ali prleški ima štiri krake, haloški šest, avstrijski pa osem krakov. Poleg tega obstajajo še nemi klopotci, ki so brez kladivc in naj bi preganjali škodljivce le s tresljaji.
Klopotci so različnih velikosti, izdelani iz različnih vrst lesa ter naravne barve. Največji, ki je bil leta 2014 vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov, je imel vetrnice dolge 20,58 metra in ga je izdelal Stanko Habjanič v kraju Hermanci v Miklavžu pri Ormožu.
V Sloveniji je klopotec najbolj razširjen v severovzhodnem delu države. “Postavljali so jih v Slovenskih goricah, Prlekiji in Halozah, kasneje so se razširili še na druga vinorodna območja Slovenije, delno tudi v hrvaško Zagorje ter na severu v obmejna madžarska in avstrijska območja,” je pojasnil Korade.
Postavlja se ga ob začetku zorenja grozdja od 25. julija do 15. avgusta, pospraviti pa se ga mora najkasneje do 11. novembra. “Kmet, ki do martinovega ne pospravi svojega klopotca, velja za lenuha,” je povedal Neuvirt.
Učinkovitost klopotca pri odganjanju ptičev iz vinograda je vprašljiva, saj so se živali navadile na njegove zvoke. Kljub temu številni vinogradniki ohranjajo to tradicijo.
“Nekoč je klopotec odganjal, danes pa združuje. Vabi na prireditve, naznanja jesen, pri njegovem postavljanju si vsi zaželijo, da bi bila letina dobra. A žal se nekateri zaradi njegovega topotanja tudi pritožujejo,” je še povedal Neuvirt. “A to je naša tehnična kulturna dediščina in prav je, da jo negujemo,” je dodal.
Predvsem s postavljanjem klopotca so povezane številne šege in navade. “Vinogradnik k postavljanju klopotca povabi prijatelje in vse tiste, ki mu skozi leto delajo v vinogradu. Tako se jim s prijetnim druženjem zahvali, obenem pa se s tem izrazi pričakovanje obilne letine,” je pojasnil Korade.
Spomnil je, da je o klopotcih v svojih pesmih med drugim pisal tudi general Rudolf Maister, ki ga Slovenija letos, ko mineva 150 let od njegovega rojstva in 90 let od njegove smrti, časti z letom Rudolfa Maistra. Pred stotimi leti pa je izhajal tudi humoristični časopis z naslovom Mariborski klopotec.