Piše: C. R.
Z današnjo pepelnično sredo se začenja postni čas, ki ga Cerkev obeležuje 40 dni. Realno gre za 46 dni, saj postne nedelje, ki jih je skupaj šest, niso vštete.
Začetek postnega časa se ravna po določitvi datuma velike noči, ki je na prvo nedeljo po prvi spomladanski luni. Poudarek pepelnice je predvsem na ozaveščanju, da smo zgolj iz prahu zemlje ter da se spreobrnemo in verujmo evangeliju. Kasneje se težišče postnega časa prevesi k pomenu Jezusovega trpljenja, zato se v postnem času še posebej obhaja ljudska pobožnost križevega pota.
Po četrti postni nedelji, ki poudari veselje, in po peti postni nedelji, imenovani tudi tiha nedelja, sledi cvetna nedelja Jezusovega trpljenja, ki je tudi zadnja nedelja pred veliko nočjo. Poudarek cvetne nedelje je dvojni: najprej na Jezusovem slovesnem vhodu v Jeruzalem, ko so ga ljudje še zadnjič pozdravili kot Mesijo ter predenj polagali plašče ter palmove veje (pri nas se zato k obredu prinaša butarice in oljčne vejice), in nato na Jezusovem pasijonu.
Z večerno mašo na veliki četrtek v spomin na zadnjo večerjo nastopi vrhunec in zaključek postnega časa. Sledi veliki petek, edini dan v letu, ko ni svete maše, pač pa obredi velikega petka. Na veliko soboto sledi priprava na praznik in blagoslov velikonočnih jedil. Praznovanje velike noči se začne na veliko soboto zvečer z velikonočno vigilijo.
Na pepelnično sredo se po cerkvah vsako leto opravlja obred pepeljenja. Duhovnik verniku na glavo simbolično posuje blagoslovljen pepel, s čimer se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oziroma poboljšanje življenja. Duhovniki in ostali bogoslužni sodelavci v postnem času nosijo bogoslužna oblačila v vijolični barvi. Letos bo zaradi epidemije COVID-19 obred pepeljenja potekal na prilagojen način.
Pepel je znamenje minljivosti, smrti, pa tudi človekove krhkosti, saj se tudi on po smrti spremeni v prah in pepel. Vernemu človeku je pepel tudi znamenje pokore in prenovitve. Kakor ogenj snov prenovi v pepel, tako naj bi se tudi človek s pokoro prerodil v novega človeka (prim. Ef 4,17–24). Ko mašnik na začetku postnega časa vernikom s pepelom na čelo začrta znamenje križa in izreče: Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš, napoveduje konec zemeljskega življenja. Vse sčasoma postane pepel, tako veliko in pomembno, kot tudi majhno in nevredno. V svetopisemski govorici pepel pomeni minljivost in nevrednost. Človek se v stiski in ob smrti zave bivanjske omejenosti in si v trenutkih žalosti, prošnje in pokore na glavo posipa pepel.
Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo. Tudi Kristus se je pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi, o čemer poročajo trije evangelisti (prim. Mt 4,1–11, Mr 1,12–13 in Lk 4,1–13).
Pomenljiv vidik posta je poglobitev osebne povezanosti z Bogom, sredstva za doseganje tega cilja pa so poleg molitve in prejemanja zakramentov sprave in evharistije tudi odpovedi določeni razvadi ali dobrini ter dobra dela. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi. Postni čas duhovnost krsta izpostavlja kot razsežnost sprave med Bogom in človekom.
Strogi post – ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega – je na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. Cerkev uči, da so dobra dela, post, miloščina ubogim in molitev usmerjena k doseganju osebnega spreobrnjenja in ne sama sebi namen.
Vse, kar moramo vedeti o pepelnici, pa si lahko preberete tudi TUKAJ.
Vabljeni tudi k branju duhovne misli, ki jo je pripravil duhovnik Niko Rupnik, ki deluje na Tolminskem. “Naša postna odpoved in post naj se ne bi končala z praznikom Jezusovega vstajenja. Odločiti se in živeti post, pomeni boriti se za svobodo,” je zapisal. Njegovo duhovno misel si lahko v celoti preberete TUKAJ.
Vir: Slovenska škofovska konferenca, Aleteia, Časnik.si
