V več krajih po državi so temperature že presegle 30 stopinj Celzija. Ob pričakovano najtoplejšem dnevu vročinskega vala v lekarniški zbornici svetujejo ljudem, naj zaužijejo zadostne količine vode, posebej ogroženi so otroci in starostniki. Policisti pa ob povečani toplotni obremenitvi pozivajo udeležence prometa k še večji previdnosti.
Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) se je živo srebro ob 12. uri v Novi Gorici že povzpelo na 33 stopinj Celzija, na agenciji opozarjajo na veliko toplotno obremenitev, ki bo po nižinah trajala do petka.
V Lekarniški zbornici svetujejo, naj odrasli v povprečju zaužijejo med dva in 2,5 litra vode na dan. Predsednica sekcije javnih lekarniških zavodov pri zbornici Darja Potočnik Benčič opozarja, da morajo za zadostno hidracijo dojenčkov in majhnih otrok poskrbeti odrasli, saj nam sami še ne znajo povedati, kaj jim manjka.
“Ogrožena skupina so tudi starostniki, saj je s starostjo slabše zaznavanje žeje, poslabšajo se tudi sistemi, ki nas opozarjajo na nezadostno količino vode v organizmu, zato je tveganje za dehidracijo večje,” je opozorila in dodala, da je tudi smrtnost dehidriranih starostnikov višja. Z dehidracijo se poveča tveganje za razvoj infekcij, poslabšanje ledvičnih kamnov in zaprtje.
V vročih poletnih dneh se bolj potimo, ob čemer izgubljamo tudi pomembne soli in minerale, kar dodatno poslabša naše počutje. Zelo pogost vzrok za dehidracijo je driska, ki je v poletnem času pogosta zdravstvena težava, zlasti pri otrocih, navaja Potočnik Benčičeva.
Tako je poleti zaradi visokih temperatur ključno ustrezno shranjevanje hrane, ki se hitreje kvari. Če se zastrupimo, se to lahko kaže z vročino, mrzlico in potenjem, bruhanjem in drisko. Prvi ukrep je nadomestiti izgubljeno tekočino in elektrolite. “Pomagamo si lahko z rehidracijskimi praški, ki jih pred zaužitjem zmešamo z vodo. Vsebujejo mešanico glukoze, soli in mineralov, ki nadomestijo tiste, ki smo jih izgubili s potenjem, bruhanjem in prekomernim blatom,” je dodala.
K previdnosti ob vročini opozarjajo tudi policisti. Zaradi vročine policisti vsem, ki gredo na daljšo pot, svetujejo, da se na pot odpravijo spočiti in v hladnejših delih dneva. Ob prvih znakih utrujenosti naj vozilo na primernem mestu ustavijo in si odpočijejo. Opozorilo k previdnosti in strpnosti namenjajo tudi tistim, ki bodo z avtomobilom premagovali le krajše razdalje v domačem okolju. Po ugotovitvah policistov so vozniki v domačem okolju namreč pogosto manj previdni, manj so pozorni na ostale udeležence v prometu in morebitne spremembe prometne signalizacije.
Na cestah je v tem obdobju veliko pešcev, kolesarjev in motoristov, ki spadajo med najranljivejše udeležence v prometu. Prav tako je znano dejstvo, da telefoniranje med vožnjo bistveno zmanjša koncentracijo voznikov. Vozniki naj prilagodijo hitrost svoje vožnje veljavnim omejitvam, razmeram na cesti in svojim vozniškim izkušnjam. Za volan naj sedejo le trezni, tudi če imajo namen prevoziti le nekaj kilometrov.
Vročina in povečana toplotna obremenitev vpliva tudi na kolesarje in motoriste, ki jim policisti prav tako svetujejo, naj se izogibajo vožnji ob najbolj vročih delih dneva. Poskrbijo naj za svojo vidnost in skušajo predvideti ravnanja ostalih udeležencev v prometu – predvsem voznikov motornih vozil.
Te dni, ko beležimo prvi vročinski val v tem poletju, mineva tudi pet let od rekordnih temperatur pri nas. Takrat je živo srebro v več krajih po državi preseglo 40 stopinj Celzija, padel je tudi temperaturni rekord v Sloveniji, saj so 8. avgusta 2013 v Cerkljah na Krki izmerili 40,8 stopinj Celzija.
