5.9 C
Ljubljana
nedelja, 3 marca, 2024

Na debeli četrtek se morajo v skladu z dediščino mize šibiti pod krofi in kračami

Piše: STA

Trgovske verige so že januarja z reklamami za krofe napovedovale pust. Današnji debeli četrtek pa bo čas za mastne pustne jedi tudi v skladu s kulturno dediščino. Ta pravi, da se mora miza na ta dan šibiti pod pustnimi dobrotami. V nekaterih prijateljskih druščinah velja, da tisti z največ kilogrami plača krofe za vse.

Debeli četrtek je na Dolenjskem znan tudi kot tolsti četrtek, na Gorenjskem kot mali pust, v Poljanski dolini nad Škofjo Loko, v Kamni Gorici, Železnikih in Dražgošah kot mastni četrtek in v Prekmurju kot mali fajnšček. Povsod po Sloveniji pa velja za god debelih ljudi.

V pustnem času je bilo treba porabiti še zadnje ostanke kolin, preden so se začeli toplejši dnevi, ki za hrambo mesa niso bili več primerni. Na mizi so zato našle svoje mesto različne mesne jedi iz svinjine, tako denimo krvavice, klobase in šunka, lahko v testu. Ponekod pa so že ob kolinah mislili na debeli četrtek in za kuhanje na ta dan prihranili svinjsko čeljust oz. svinjski rilec. Znan je rek: Danes je mali pust, ko se kuha čeljust. Ali pa: Danes je pust, v loncu se kuha čeljust.

“V Ribniški dolini za današnje kosilo ne sme manjkati kakšna kuhana prekajena krača ali rebrca, ki se kuhajo v ričetu,” je za STA pojasnila predsednica Društva podeželskih žena Ribnica Marinka Vesel. Nekatere gospodinje po njenih besedah kot prilogo prekajenemu in kuhanemu svinjskemu mesu pripravijo t. i. kašnato zelje. Med kislo zelje zamešajo oprano proseno kašo in oboje kuhajo skupaj, da se zgosti. Zabelijo z ocvirki in postrežejo kot prilogo ali kot samostojno jed.

Prav tako so značilna mesna jed v tem času žinkrofi z nadevom iz prekajenega svinjskega mesa. Pripravijo jih iz vzhajanega testa, ki ga nadevajo, oblikujejo v svaljke in ocvrejo.

Med sladkimi jedmi na debeli četrtek pa poznajo kvašene flancate, ki jim rečejo lojtrce, in žinkrofe z nadevom iz rožičev. V časih, ko rožičev ni bilo mogoče preprosto dobiti na trgovski polici, so jih ženske kupovale od zdomarjev, je dejala Vesel. Ribniški krošnjarji z lesenimi izdelki ali zdomarji so namreč trgovali tudi ob Jadranu, kjer rožičevci uspevajo.

Za žinkrofe zamesijo testo kot za krofe, ga čim tanjše razvaljajo, razrežejo na pravokotnike in na sredino dajo žličko rožičevega nadeva, v katerem so tudi rum, med in rozine. Ko žinkrofi vzhajajo, jih ocvrejo, je povedala Vesel.

Posebne jedi za debeli četrtek so znane tudi v drugih krajih. Tako denimo na območju Vidma v Občini Dobrepolje na Dolenjskem poznajo štulo. Kračo ali drugo suho meso skuhajo, narežejo na koščke, v juho, v kateri so kuhali meso, pa zakuhajo riž in kašo. Dodajo narezane koščke, prepražen česen in jajce, maso stresejo na kvašeno ali vlečeno testo v pekaču, pokrijejo s testom, ki je ostalo, in spečejo, je za STA povedala predsednica Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge Marija Nučič. Ponudijo kot samostojno jed, lahko skupaj s kislim zeljem in repo. “Brez štule ni debelega četrtka,” pravijo domačini.

Med sladkimi jedmi, ki jih pripravljajo v pustnem času, pa so denimo krofi in kvašeni flancati, ki jim rečejo pohanje, je še dodala Nučič.

Z debelim četrtkom se bodo ponekod začela pustovanja, ki bodo trajala več dni. V Ilirski Bistrici bodo oblast predali Pustu, v Cerknici pa bodo oblast na dogodku Žaganje babe prevzeli Butalci. Po pojasnilu organizatorjev so mame v preteklosti poslale otroke gledat, kje žagajo babo. Medtem ko so otroci iskali ta kraj, so lahko v miru pekle pustne dobrote.

V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani pa bodo odprli priložnostno razstavo Ponikovske mačkare. Na ogled bodo oprave tradicionalnih pustnih likov s Ponikev v Občini Dobrepolje, ki jih je muzej za svojo zbirko odkupil v preteklem letu. Obiskovalci bodo lahko pokusili ocvirkovko iz tega kraja, ki je značilna slana potica z nadevom iz ocvirkov.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine