Piše: Blagovest.si
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 1,1-18)
V začetku je bila Beseda
in Beseda je bila pri Bogu
in Beseda je bila Bog.
Ta je bila v začetku pri Bogu.
Vse je nastalo po njej
in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo.
V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi.
In luč sveti v temí, a temá je ni sprejela.
Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez.
Prišel je zaradi pričevanja, da bi namreč pričeval o luči,
da bi po njem vsi sprejeli vero.
Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči.
Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet.
Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal,
a svet je ni spoznal.
V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli.
Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč,
da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime
in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža,
ampak iz Boga.
In Beseda je meso postala in se naselila med nami.
Videli smo njeno veličastvo,
veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin,
polna milosti in resnice.
Janez je pričeval o njej in klical:
»To je bil tisti, o katerem sem rekel:
Ta, ki bo prišel za menoj, je pred menoj,
ker je bil prej kakor jaz.«
Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo.
Postava je bila namreč dana po Mojzesu,
milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu.
Boga ni nikoli nihče videl;
edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju,
on nam je razlóžil.
Ta odlomek smo zagotovo slišali na sam božič in sicer pri izboru božje besede za dnevno mašo. Slišali smo ga tudi 31. decembra, na zadnji dan starega leta. In sedaj spet. Za božični čas je torej zelo značilen. Morda manj razumljiv od pripovednega stila iz Lukovega evangelija o tem, kar se je dogajalo v Betlehemu. Evangelist Janez pove isto resnico na drugačen način. Pomenljiv je predvsem zaključek tega odlomka, ki predstavlja uvod v Janezov evangelij. Jezus, učlovečena Beseda, edinorojeni Bog, on nam je razložil to, kar je človeškim očem nevidno. Kot pravi mašni slavospev za božič: “V vidnem Odrešeniku se razodevaš ti, nevidni Bog, da bi v nas razvnel ljubezen do tega, kar nikoli nobeno oko ni videlo.” Kar je našemu razumu nerazumljivo, nam Jezus razlaga (eksegein – mimogrede, tudi beseda “eksegeza” se zato uporablja kot izraz za razlago Svetega pisma).
Kar je učlovečeno, postane človeškim očem in čutom vidno, dostopno, otipljivo. “Kar je bilo od začetka, kar smo slišali, kar smo na svoje oči videli, kar smo opazovali in so otipale naše roke, to vam oznanjamo: Besedo življenja,” je zapisal evangelist Janez v uvodu svojega pisma (1Jn 1,1). Jaslice, ki jih postavljamo za božič, nam pričajo prav o tej otipljivi skrivnosti učlovečenja Boga. In mi smo tisti, ki smo povabljeni, da kot Janez Krstnik – ki ga njegov soimenjak evangelist poimenuje samo Janez, sebe pa “učenec, ki ga je Jezus ljubil” – pričujemo o luči.
Več TUKAJ.
